Tatjana iz Kamnika je s keramiko povezana že tri desetletja (FOTO)

Na sedežu Ila lončarstva na Perovem v Kamniku so se iztekli dnevi keramike in lončarstva ob 30-letnici delovanja podjetja, ki ga vsa leta uspešno vodi in razvija Tatjana Hlačer. Obiskovalci so si lahko ogledali razstavo Pisker, Skleda, Majolika, ki je nastala na treh lončarsko-keramičnih kolonijah v letih 2013, 2015 in 2016, odprli pa so tudi razstavo sodobne keramike z naslovom Korenine Teje Hlačer in razstavo Glinospev avtorja Radovana Gregorčiča.

V minulem tednu so med drugim pripravili delavnico Glasba in glina po starodavni perujski kulturi, predstavitev glinenih glasbil z igranjem in izdelavo piščalk je vodil Francisco Soto - Panchito. Torkovo dopoldne je minilo v znamenju delavnice Divja glina, ki jo je vodila keramičarka Anja Slapničar, popoldne pa so se keramični navdušenci lahko udeležili delavnice Kamniška Veronika na Malem gradu pod vodstvom Tatjane Hlačer in Slapničarjeve.

Nepogrešljiva majolika

»Da smo izpeljali uspešne zgodbe, je ključno, da so bili z menoj vedno ljudje,« je dejala Tatjana Hlačer. »Bila sem tista, ki je malo bolj navduševala, a ne sama. Pomembna je povezava med ljudmi. Za idejami smo stali in jih gradili skupaj. Košček v mozaiku je moj, ne pa celoten mozaik. Koncept dnevov je, da interpretiramo tisto, kar je bilo, prikažemo nadgradnjo preteklega, umetniške izdelke in potem tudi sodobno keramiko. Prav je, da ne ostajamo zadaj, ampak gremo naprej z novimi materiali in novimi pogledi. Seveda stojimo na preteklosti, ki smo se ji poklonili, nato pa gremo naprej v to svežo energijo. V prihodnost.«

O keramiki so se pogovarjali (z leve): prof. dr. Janez Bogataj, direktorica Medobčinskega muzeja Kamnik mag. Zora Torkar in župan Matej Slapar.

Kamniški župan Matej Slapar je ob tej priložnosti poudaril pomen naravne, kulturne in zgodovinske dediščine, ki je del skupnosti: »Kamničane definirajo zgodbe nekdanjih tovarn, ki so imele močno zgodovino in zaledje, a so med tranzicijo žal šle vsaka svojo pot. Na pogorišču teh se seveda razvijajo nove stvari. Mislim, da nas definirata tudi majolika in zgodba tovarne Svit. Mislim, da ni hiše, ki ne bi imela v svoji zbirki vsaj ene majolike. Ta dediščina bi šla v pozabo, če takrat ne bi bilo Tatjane Hlačer, ki je s svojo ekipo zagnano in s srcem začela navduševati najprej posameznike. Motivirala je nekdanje zaposlene in znanje obdržala ter ga prenašala naprej. Odprla je atelje KUD Hiša keramike, zakaj pa ne majolka in tam so predstavili izdelavo izdelkov, ki ne bodo šli v pozabo. Zaradi vas bodo ostali. To je neprecenljivo, in to je vaše izjemno delo, gospa Tatjana Hlačer. Verjamem, da še niste rekli zadnje besede in bo marsikaj izpod vaših prstov še nastalo.«

Predani sta keramiki, Tatjana in hči Teja Hlačer.

Majolike različnih oblik

Sklede so nastale na eni od keramičnih delavnic.

Misli o sodelovanju s Tatjano Hlačer in Ila lončarstvom so z zbranimi podelili tudi etnolog prof. dr. Janez Bogataj, Renata Hojs, Taja Legat Lokar in Milojka Simšič.