VREMENSKA
Pred nami je teden neviht, ploh in vetra
Po dveh vročih dnevih nas čakajo temperature 23 °C. Prva polovica avgusta sončna in vroča, a brez rekordov.
Odpri galerijo
FOTO: Zakaz86 Getty Images/istockphoto
S klimatologinjo mag. Tanjo Cegnar z agencije za okolje se je tokrat pogovor začel malce drugače. Ko smo prosili za pojasnilo, zakaj je letos tako prijetno hladno poletje, ko temperature le tu in tam zlezejo čez 25 °C, se je prešerno nasmejala. »Če se spomnim poletij iz svojega otroštva, so bila prav taka. Pravzaprav bi takrat rekli, da je poletje kar vroče. To se nam dogaja zaradi tega, ker zadnjih dvajset let doživljamo včasih neznosne vročinske valove, ki jih spremljajo neurja in na drugi strani suša. Pa se nam zato zdi, da je poletje hladno.«
Cegnarjeva poudarja, da so tako velika nihanja tudi med ekstremno vročim in hladnim poletjem posledica segrevanja ozračja. Treba pa je vedeti, da je Slovenija relativno malo območje, zato moramo gledati širše. Temperaturna karta Evrope nas takoj prepriča, da letošnje poletje pravzaprav ni tako zelo hladno, saj se v Španiji, južni Franciji, v Padski nižini v Italiji in ponekod na Balkanu cvrejo pri 37 °C.
Vzorec planetarnih valov na meji med hladnim, polarnim in toplim zrakom nad nekim območjem navadno vztraja po več tednov.
»Zdaj se ponavlja tip spremenljivega vremena, ko nas vsakih nekaj dni doseže val hladnega zraka, vmes pa imamo nekaj dni sončnega in toplega vremena, ki ga pogosto še spremljajo popoldanske krajevne nevihte ali plohe. Kot kaže napoved, nas bo po vročem ponedeljku in torku spet ohladilo.
Vremenski portali za vseh naslednjih sedem dni objavljajo strelice, temperatura čez dan se bo denimo jutri dvignila do največ 28 °C, v naslednjih dneh spet le do 26 °C, v soboto in nedeljo pa le do 22 °C.
Nočne temperature bodo daleč od tropskih noči v preteklih poletjih, ko se živo srebro niti do jutra ni spustilo pod 20 °C. Tokrat se bo do jutra močno ohladilo, v noči na četrtek in petek na 16, za vikend pa celo do 12 °C.
Izračuni velikih meteoroloških središč kažejo, da se bo tak tip vremena z izmenjavo toplih in hladnih obdobij nadaljeval vsaj do konca julija in verjetno še v začetek avgusta. Se pravi, da je pred nami teden neviht, ploh in ne prehudega vetra.
»Dobra stran takega vremena je, da ni vročinskih valov in je posledično manj neurij, hkrati pa je dovolj padavin in ne trpimo dolgotrajne hude suše.«
Celo obratno, kmetje so v preteklih dneh že potožili, da se zaradi nenehnih ploh zemlja ne posuši dovolj, da bi lahko pobrali krompir ali poželi žito.
Seveda pa po besedah Cegnarjeve to ne pomeni, da bo letošnje poletje minilo brez vročinskega vala.
»V preteklosti smo imeli tudi že v drugi polovici avgusta večdnevna obdobja z najvišjo temperaturo okoli 35 °C, a takrat so noči že dovolj dolge, da vročino lažje prenašamo.«
Zato velja nepisano pravilo. Če gremo na morje s šotorom avgusta, se raje odpravimo južneje od Istre, v Dalmacijo. V Istri so avgusta noči že hladne in rosne, če na to nismo pripravljeni, tudi neprijetne.
Ameriški Svetovni vremenski portal accuweather za Slovenijo med 4. in 15. avgustom pričakuje sončno in vroče vreme, a brez rekordno visoke temperature. Seveda je take napovedi treba jemati z rezervo in še vedno priporočamo redno spremljanje vremenskih napovedi za naslednje dni.
Vročinski val in huda vročina imata več neprijetnih in celo škodljivih učinkov. »Raziskave so pokazale, da se med vročinskimi valovi poveča umrljivost, prav tako se zniža produktivnost,« pove Cegnarjeva in dodaja, da so negativni učinki tudi v kmetijstvu, industriji, tudi ekosistemi trpijo. »Torej lahko rečemo, da nam je to poletje naklonjeno.«
Vroča poletja pa nas prizadenejo še po energetski plati. Mag. Krešimir Bakič, koordinator direktorja družbe za tehnično podporo in standarde na ELES, nam je pojasnil, da imajo zaradi vročih poletij in posledično klim industrijsko razvite države, denimo ZDA in Japonska, večjo porabo električne energije poleti kot pozimi. »Mi po porabi spadamo na zmerno območje, zato imamo višjo porabo pozimi kot poleti.« Kljub temu mag. Bakič dopolni, da ob trenutni urni dopoldanski porabi električne energije cca. 1400 MW delež klimatskih naprav predstavlja manj kot 50 MW, kar pomeni 3,6 odstotka vse porabe. V primeru zares ekstremno vročega poletja bi lahko le prižgane klimatske naprave predstavljale do celo 10 odstotkov porabe.
Cegnarjeva poudarja, da so tako velika nihanja tudi med ekstremno vročim in hladnim poletjem posledica segrevanja ozračja. Treba pa je vedeti, da je Slovenija relativno malo območje, zato moramo gledati širše. Temperaturna karta Evrope nas takoj prepriča, da letošnje poletje pravzaprav ni tako zelo hladno, saj se v Španiji, južni Franciji, v Padski nižini v Italiji in ponekod na Balkanu cvrejo pri 37 °C.
Danes ob 14. uri po Evropi, vročini bomo v Sloveniji ubežali. FOTO: The Weather
Noči prijetno hladne
Vzorec planetarnih valov na meji med hladnim, polarnim in toplim zrakom nad nekim območjem navadno vztraja po več tednov.
»Zdaj se ponavlja tip spremenljivega vremena, ko nas vsakih nekaj dni doseže val hladnega zraka, vmes pa imamo nekaj dni sončnega in toplega vremena, ki ga pogosto še spremljajo popoldanske krajevne nevihte ali plohe. Kot kaže napoved, nas bo po vročem ponedeljku in torku spet ohladilo.
Vremenski portali za vseh naslednjih sedem dni objavljajo strelice, temperatura čez dan se bo denimo jutri dvignila do največ 28 °C, v naslednjih dneh spet le do 26 °C, v soboto in nedeljo pa le do 22 °C.
Nočne temperature bodo daleč od tropskih noči v preteklih poletjih, ko se živo srebro niti do jutra ni spustilo pod 20 °C. Tokrat se bo do jutra močno ohladilo, v noči na četrtek in petek na 16, za vikend pa celo do 12 °C.
Izračuni velikih meteoroloških središč kažejo, da se bo tak tip vremena z izmenjavo toplih in hladnih obdobij nadaljeval vsaj do konca julija in verjetno še v začetek avgusta. Se pravi, da je pred nami teden neviht, ploh in ne prehudega vetra.
Gibanje povprečne temperature skozi poletja FOTO: Arso
»Dobra stran takega vremena je, da ni vročinskih valov in je posledično manj neurij, hkrati pa je dovolj padavin in ne trpimo dolgotrajne hude suše.«
Celo obratno, kmetje so v preteklih dneh že potožili, da se zaradi nenehnih ploh zemlja ne posuši dovolj, da bi lahko pobrali krompir ali poželi žito.
Seveda pa po besedah Cegnarjeve to ne pomeni, da bo letošnje poletje minilo brez vročinskega vala.
»V preteklosti smo imeli tudi že v drugi polovici avgusta večdnevna obdobja z najvišjo temperaturo okoli 35 °C, a takrat so noči že dovolj dolge, da vročino lažje prenašamo.«
Število vročih dni v poletju od leta 2000 močno narašča. FOTO: Arso
Zato velja nepisano pravilo. Če gremo na morje s šotorom avgusta, se raje odpravimo južneje od Istre, v Dalmacijo. V Istri so avgusta noči že hladne in rosne, če na to nismo pripravljeni, tudi neprijetne.
Ameriški Svetovni vremenski portal accuweather za Slovenijo med 4. in 15. avgustom pričakuje sončno in vroče vreme, a brez rekordno visoke temperature. Seveda je take napovedi treba jemati z rezervo in še vedno priporočamo redno spremljanje vremenskih napovedi za naslednje dni.
Dobra stran takega vremena je, da ni vročinskih valov in posledično manj neurij, hkrati pa je dovolj padavin in ne trpimo dolgotrajne hude suše.
Vročina žre energijo
Vročinski val in huda vročina imata več neprijetnih in celo škodljivih učinkov. »Raziskave so pokazale, da se med vročinskimi valovi poveča umrljivost, prav tako se zniža produktivnost,« pove Cegnarjeva in dodaja, da so negativni učinki tudi v kmetijstvu, industriji, tudi ekosistemi trpijo. »Torej lahko rečemo, da nam je to poletje naklonjeno.«
Med 4. in 15. avgustom bo sončno in vroče, a brez rekordno visoke temperature.
Vroča poletja pa nas prizadenejo še po energetski plati. Mag. Krešimir Bakič, koordinator direktorja družbe za tehnično podporo in standarde na ELES, nam je pojasnil, da imajo zaradi vročih poletij in posledično klim industrijsko razvite države, denimo ZDA in Japonska, večjo porabo električne energije poleti kot pozimi. »Mi po porabi spadamo na zmerno območje, zato imamo višjo porabo pozimi kot poleti.« Kljub temu mag. Bakič dopolni, da ob trenutni urni dopoldanski porabi električne energije cca. 1400 MW delež klimatskih naprav predstavlja manj kot 50 MW, kar pomeni 3,6 odstotka vse porabe. V primeru zares ekstremno vročega poletja bi lahko le prižgane klimatske naprave predstavljale do celo 10 odstotkov porabe.
