Telo je najboljši instrument, ki ga imamo

Ni bolj izpopolnjene arhitekture, kot je arhitektura telesa, pravi Ivana Antolović iz Ljubljane, 45-letna arhitektka, dobitnica številnih priznanj s področja arhitekture, designa in inovacij ter tudi novodobna spletna vplivnica predvsem pri promoviranju zdrave prehrane. Ljubljančani se gotovo spomnijo njenih stvaritev, ko je v ljubljanskem Tivoliju postavila 12 mestnih ležalnikov Urban. »Nekega poznega večera, čakajoč na umetni svetlobi in trdih klopeh na urgenci, se mi je porodila ideja o ležalnikih kot urbani opremi. Ti so javne površine oplemenitili ter privabili ljudi in ustvarili veliko prijetnih trenutkov. Hote ali nehote je nastala inovacija, ki ji ni para. Na njih se danes počiva, bere, igra, meditira ali celo masira stopala. Nastal je pravi mali mestni hedonizem v Tivoliju, ki je v enem letu ustvaril vsaj 20.000 prijetnih trenutkov. In, ja, hvala vsem, ki ste k temu pripomogli,« pravi sogovornica.

Ko udari življenje

A »perspektivno« mlado arhitektko je kmalu doletelo življenje. Vzgojena v strogi družini zdravnika in farmacevtke, v kateri nič, kar ni bilo najboljše, ni prišlo v poštev oziroma sta nekaj štela le red in disciplina, si je že kmalu nakopala težave s samopodobo, samozavestjo in posledično s prekomerno telesno težo, »bila sem tudi bulimična«. Niti izbira partnerja, s katerim ima hčerko, ni bila prava, pred nasiljem se je zatekla celo v materinski dom. »Zdaj sem invalidna oseba s poškodbo kolena kot posledico nesreče in ramena. Za menoj je 20 let depresije, 7 let izgorelosti, ker se nisem mogla gibati, so se nabirali kilogrami,« pripoveduje.

»Prišla je kriza, veliko birojev se je zaprlo, zato sem se odločila za poslovno sodelovanje, v katerem je moj poslovni partner nad menoj pol leta do leta izvajal neverjeten mobing, ker se nisem strinjala z nenadzorovanim zapravljanjem denarja, ker sem vedela, da bo treba prevzeti odgovornost. Grozil mi je, da me bo uničil, poskrbel, da mi bodo odvzeli otroka … Prijavila sem ga trikrat, a institucije niso odreagirale,« pripoveduje Antolovićeva in pojasnjuje, da se je končalo tako, da je partner odstopil od projekta in izginil. Takrat je padla v izgorelost, ki je trajala sedem let. »Takrat se še ni vedelo in govorilo o tem, dajo ti antidepresive, 14 dni bolniške, in to je to. Saj sem bila bolje, a daleč od tega, da bi bila dobro,« pripoveduje in dodaja, da se je ta izgorelost pri njej periodično ponavljala na pol leta.

Spala po 20 ur

Fizično si povsem na psu, utrujenost je neverjetna, spala sem 20 ur na dan, še tiste štiri ure budnosti so mi bile prenaporne, pravi in obžaluje, da je bila hči v tistih trenutkih prepuščena sama sebi. »Najbolj sem izgorevala, ko je imela hčerka počitnice in je bila pri babici. Adrenalin je popustil in sem se lahko predala,« pravi in dodaja, da se danes zaveda, kako na izgorelost vpliva tudi miselnost. »Kako nas lahko že misel opremi z energijo ali pa popolnoma izčrpa.« Doživljala je frustracijo za frustracijo, to je bil že avtomatizem, kar jo je pripeljalo na 90 kilogramov. »Preskok se je zgodil, ko sem dobila status invalida in me je po dolgih letih zapustil partner, s katerim sem imela eno najlepših zvez. Bila sem obupna in on je tik pred korono obupal nad mano.«

Začela je brskati, brati, iskala je pomoč in odkrila kognitivno vedenjsko terapijo, za katero meni, da je ena najbolj uspešnih metod in da razkriva, kakšna je miselnost človeka, ki zapade v depresijo, ali pa tistega, ki nikoli ne obupa – gre za miselnost optimistov. »Ko sem delala po tej metodi, sem se odločila, da se bom reprogramirala. Veliko sem brala na to temo, študirala. Vse te metode so usmerjene v samozdravljenje.« Odločila se je tudi, da bo vadila jogo, čeprav jo je v tistem trenutku utrudilo že denimo pomivanje posode. Po treh mesecih je začutila olajšanje, v njeno srce in dušo sta počasi sedala mir, radost … Problem pri depresiji je, da ima vse slabo epske razsežnosti, ni realnega pogleda na stanje, poleg tega človek jemlje krivdo nase. Zaradi slednjega smo na vrhu samomorilnosti v Evropi, pojasnjuje in dodaja, da obstajata dve vrsti ljudi; tisti, ki imajo prav, in tisti, ki so srečni. Odločila se je, da bo srečna.

Cilj: Monica Bellucci

V letu, ko nas je korona zaprla med štiri stene in si je pozdravila dušo, se je lotila tudi preobrazbe svojega telesa, in sicer skupaj s hčerko. »Je rekla, mami, greva hujšat, našla sem eno super dieto, deset kilogramov izgubiš v 10 dneh. Seveda ni šlo po načrtih, zato se je ob pravem nasvetu sestavil mozaik vsega mojega znanja, študiranja, žuganja staršev, naj ne jem industrijsko predelane hrane. Vse skupaj sem zastavila kot znanstveni eksperiment, vodila dnevnik vnosa hrane, koliko kalorij pojem. Funkcionalno spoznanje, kaj telesu koristi in kaj ne. Potem sem se lotila anatomije. Ko sem shujšala za nekih deset kilogramov, sem se odločila, da bo moj cilj indeks telesne mase Monice Bellucci, ker je ona zame idealna ženska. Razvila sem svojo pot do uspeha in lahko se pohvalim, da sem cilj dosegla,« pripoveduje Ivana, ki je tako izgubila 25 kilogramov. Bila je pot preobrazbe, duha, uma, telesa, dejansko je ozdravila samo sebe: »Uživala sem v svoji preobrazbi, ni bilo depresije, ni bilo hemoroidov, izpuščajev po koži, nespečnosti, koleno je bolje, bistveno manj stresa doživljam in tudi bolje spim.«

Iz prehrane je izločila vso industrijsko predelano hrano – če ne raste na kmetiji, ne jej, je njen moto. Izločila je ogljikove hidrate, ne pa tudi mesa, uživa veliko svežega sadja in zelenjave. »Sem pa velika hedonistka in gurmanka, zato sem skozi svojo preobrazbo razvila metode hujšanja, ki so mi v veliki meri olajšale proces, in zamenjala oblačila. Ker sem tudi lena, zadeve raje počnem z glavo kot s telesom,« pripoveduje sogovornica in poziva vse, ki bi si želeli izgubiti kakšen kilogram, da se pridružite njeni skupini na facebooku Esenca preobrazbe.

»V nasprotju z obstoječimi sistemi želim ljudem ponuditi in tudi omogočiti, da osvojijo tisto najbolj ključno za dolgotrajno vitkost – izkušnje in znanje. Na zelo preprost in predvsem do telesa prijazen način ne boste le izgubili kilogramov, temveč želeno težo tudi obdržali,« obljublja. Kot pravi, je človeško telo skupek sistemov, ki jih je treba razumeti, da bi bilo lahko zdravo in da bi po potrebi uspešno ukrepalo: »Je kot arhitektura, ki me je naučila, da se je ni najbolje lotevati, dokler v načrtu ne uskladim vseh pogojev, potrebnih za njen uspešni obstoj, delovanje, usklajenost z okoljem in služenje človeku. Naj vam telo dobro služi, njegovo delovanje pa se začne s tem, kaj dam vase, in ne, kaj dam nase,« je prepričana sogovornica.