Tematska pot za otroke: po polhu še zakleta grofica

Po Sloveniji nastaja transverzala pravljično-doživljajskih poti v naravi, ki družinam in otrokom naravo in kulturo ter lokalne posebnosti približa skozi zgodbo in pristna doživetja. »Vse poti ponujajo nekajurno doživetje za družine in skupine otrok s spremljevalci, ki iščejo priložnosti za gibanje v naravi in sproščeno, otrokom prilagojeno spoznavanje novih krajev in njihovih posebnosti,« pravijo v Zavodu Škrateljc, ki razpreda mrežo teh poti.

Skoraj na pragu Ljubljane je znan Polhov doživljajski park v Polhovem Gradcu. Izhodišče zgodbe je slikanica Polh rogovilež Uroša Grilca in ilustratorke Maše Kozjek. Popotovanje po pravljično-doživljajski deželi ima začetek v Polhograjski graščini, otroci pa imajo na poti pomembno nalogo: polhu bodo pomagali najti nov dom, kajti grofje so ga pregnali z grajskega podstrešja. Polh rogovilež je namreč nadvse vesela in živahna žival.



Kako poteka pot, je povedal dr. Uroš Grilc, direktor Zavoda Škrateljc: »Od grajskega parka pri Polhograjski graščini se pot vzpne mimo Čebelarskega doma in vodi po obrobju Polhograjske gore, kjer sledimo Blagajevi poti, ki spada v Krajinski park Polhograjsko hribovje. Steza vodi po obronku gozda in se krožno spusti nazaj v grajski park. Pot je nezahtevna in zato nadvse primerna za prve pohodniške korake. Prehodimo jo lahko v zgolj 45 minutah, vendar pa so doživljajske točke na poti dovolj bogate, da bodo male raziskovalce brez težav zaposlile za dobri dve uri. Idealno je, da otroci pred obiskom spoznajo zgodbo iz slikanice Polh rogovilež, saj bodo tako njihova doživetja še močnejša.«

Na začetku poti otroci ob vstopnici za 5 evrov prejmejo Polhovo knjižico kot didaktično-pedagoško pomagalo in svinčnik. Na poti v zemljevid lepijo nalepke, oboje je del knjižice, zbirajo žige ter rešujejo različne naloge. Ob tem jih na poti pričakuje kar 10 velikih lesenih skulptur gozdnih živali, poleg tega še lesene hišice, otroški čebelnjak, živalska pošta, jazbina in didaktični elementi. Za vse zbrane žige in nalepke otroke na koncu poti čaka še posebno presenečenje, nagrada za uspešno opravljeno nalogo.

Prva zvočna planinska pot

Že v prihodnjem letu bodo na območju občine Dobrova - Polhov Gradec odprli novo pot, ki so jo zasnovali v sodelovanju z občino, Osnovno šolo Dobrova, Planinskim društvom Podpeč-Preserje in Zavodom Škrateljc. Tematska pot Zven zaklete grofice je integralni turistični produkt ter povezuje legendo, glasbo in pohodništvo, so povedali na občini Dobrova - Polhov Gradec: »Je prva slovenska zvočna planinska pot in hkrati že druga tematska pot v naši občini. Polhov doživljajski park v Polhovem Gradcu je že postal priljubljena izletniška točka za družine in ljubitelje narave. Nov projekt, ki združuje pohodništvo, glasbo in legendo o zakleti grofici, bo spodbudil turistični razvoj Dobrove z okolico. Avtor idejne zasnove tematske poti je Uroš Grilc, za likovno podobo bo poskrbela uveljavljena ilustratorka Maša Kozjek.«

Prvo izhodišče je legenda o zakleti grofici. Ta po zapisu kronistke pripovedi in legend Dušice Kunaver pravi tako: »Na Gradišču nad Razori pri Dobrovi je v davnih dneh stal mogočen grad, v katerem je živela ohola in silno bogata grofica. Nekega dne se je ošabno ozrla v dolino, kjer se je sredi vasi belila romarska Marijina cerkev, in vzkliknila: 'Glej, Mati božja dobrovska, jaz sem bogatejša in mogočnejša kot ti'. V tistem trenutku se je zamajala zemlja, v grad je treščila ognjena strela, a prevzetnico in njene zlatnike je pogoltnila zemlja. Minevala so stoletja in na travi med ruševinami gradu je pastirček pasel živino. Nemudoma je pred seboj zagledal kup bleščečih zlatnikov. Ko je stegnil roko proti njim, je stopila predenj lepa, bogato oblečena ženska, v naslednjem trenutku pa se je pred osuplim pastircem odprla zemlja. Iz globine je zaslišal le še žalosten, očitajoč glas: 'Če bi si ti danes umil obraz, bi se jaz lahko znebila tega zlatega zaklada in našla mir. Tako pa še tisoč let …' Glas je utihnil in na skalovju ni bilo več ne zlatnikov ne skrivnostne ženske.«

Pomemben element tematske poti bo tudi glasba, oprta na skladatelja Emila Adamiča, ki je bil rojen na Dobrovi. Za postavitev zvočne poti so izbrali obstoječo pohodniško pot na Gradišče z izhodiščem v Podsmreki. Obiskovalcem bo na dolžini dveh kilometrov ponujala osem postojank, na katerih bodo zvočila, ki bodo nevsiljivo umeščena v naravo, saj bodo izkoristila obstoječe naravne elemente ob poti: štore, drevesa in kamne. Obiskovalci bodo z izvirno oblikovanimi tolkali, brenkali in drugimi preprostimi inštrumenti, ki bodo izdelani iz naravnih materialov, kot so les, kovina, steklo in kamen, zvočno poustvarili glavne elemente legende, kot so nevihta, strela in zvon. Pot se bo prilagajala naravnemu okolju in poskušala vanj čim manj posegati.