Temperaturnim rekordom ni videti konca: prvi januar je bil najtoplejši v zadnjih 100 letih
Vstop v leto 2024 je bil nadpovprečno topel. V Ljubljani je bila na silvestrski dan povprečna dnevna temperatura kar 8,8 °C, kar je kar 4,4 °C nad dolgoletnim povprečjem 1981–2010. Na Obali pa je bilo ta dan celo 11,7 °C, kar je 7,1 °C nad normalo. Marsikje je na silvestrski večer deževalo.
4,4 °C je bilo topleje od povprečja na silvestrovo.
Zelo toplo je bilo tudi prvi dan novega leta. V prvo letošnje jutro smo se zbudili s temperaturo zraka 4,7 °C v Ljubljani in v Portorožu 6,7 °C. Čez dan so se temperature zraka na Obali še dvignile, in sicer na 14,6 °C, v Ljubljani pa na 12,8 °C. V Beli krajini in v skrajnem delu severovzhodne Slovenije se je ta dan ogrelo med 13 in 17 °C. Po podatkih klimatologov je bil letošnji prvi januar najtoplejši v zadnjih 100 letih.
Hladna fronta prinaša sneg
Pod ničlo se je prvi dan ohladilo le v alpskih dolinah, na Koroškem in v izpostavljenih hladnejših legah. Snežna odeja leži samo v višjeležečih predelih. Prvi delovni dan po praznikih je spremljalo sicer oblačno vreme, dež na zahodu je postopno ponehal. Popoldne pa se je na zahodu razjasnilo.
Če na tri kralje na jasnem sonce vzhaja, hlapec vriska (ker bo veliko žita), vol pa piska (ker bo malo krme).
Že prvi januarski vikend naj bi bilo drugače: po vremenskih modelih se nakazuje vdor hladnega zraka s padavinami. Zapihal bo veter severnih smeri, na Primorskem burja. Z dotokom hladnejšega zraka se bo meja sneženja spuščala, a kaže, da bo sneženje v nižinah le redko in skromno. Še bo ostalo vetrovno. Se pa bo izraziteje ohladilo, v torek in sredo bo tako čez dan temperatura zraka po nižinah okoli ledišča ali pa še kakšno stopinjo manj.
Trikraljev-ska akcija
Zgodovinski viri kolednike prvič omenjajo v 16. stoletju, ko naj bi študenti hodili naokrog, preoblečeni v Svete tri kralje, ter prepevali nabožne pesmi, darove pa porabili za šolanje. Trikraljevska akcija je po izvoru sicer poganska šega, ki je označevala obhode ob prehodu starega v novo leto. Še prav poseben pomen pa so imeli koledniki v kmečkem okolju. K hišam so prinašali blagoslov za letino ter zdravje in srečo ljudem in živini, zato so bili zmerom in povsod dobrodošli. Običaj je bil razširjen in prisoten po vsej Sloveniji – vse do druge svetovne vojne. Čeprav je koledovanje tedaj zamrlo, pa se je vseeno ohranilo bogastvo koledniških pesmi in običajev. Potem pa se je običaj ponovno prebudil in danes koledniki vsako leto obiščejo celo državni zbor, predsednico republike ter zbirajo darove za misijone. Da se je trikraljevska akcija ponovno prebudila, je bilo ključno Misijonsko središče Slovenije, ki vse od leta 1994 obuja star običaj koledovanja.
Tretji božič
Božič in silvestrovo sta za nami. Že 6. januarja nas čaka nov praznik, in sicer Svetih treh kraljev, pravijo mu tudi – tretji božič. Večer pred praznikom je po krščanskem izročilu še tretji sveti večer; običaji pa so takšni kot na večer pred božičem, le polnočnice ni.
V torek in sredo bo čez dan temperatura zraka po nižinah okoli ledišča ali pa še kakšno stopinjo manj.
Se je pa v zgodovini ohranilo veliko različnih običajev na ta dan. Marsikje v Sloveniji in Evropi je v času okoli praznika Svetih treh kraljev razširjen običaj, da po hišah hodijo skupine kolednikov, ki pojejo značilne koledniške pesmi.
V Italiji je v središču praznovanj obisk čarovnice Befane in ne kraljev. Ta italijanskim otrokom v noči pred praznikom raznaša darila. V Franciji tradicionalno zaznamujejo praznik tako, da postrežejo s kraljevo torto ali galette des rois, pito iz listnatega testa, ki je v originalu nadevana s slaščičarsko kremo frangipan, mešanico mletih mandljev, masla, jajc in sladkorja. V Španiji 5. in 6. januarja praznujejo festival treh kraljev Día de los Reyes Magos z uličnimi paradami, ki z vozov v množico mečejo sladkarije, pripravljajo tradicionalno hrano ter običajno ta dan preživijo z družino.
Prav tako pa je s tem dnem povezanih tudi veliko vremenskih pregovorov kot na primer: Če na tri kralje jasen dan bo, za dolgo zimo hrani seno. Ali pa: Če na tri kralje na jasnem sonce vzhaja, hlapec vriska (ker bo veliko žita), vol pa piska (ker bo malo krme).
Zaenkrat pa prav nič ne kaže na to, da bo huda zima. Kljub temu si želimo, da bi bilo žita in krme vendarle dovolj.
