Odpadna voda razkriva, koliko mutacij virusa je med Slovenci (VIDEO)

V Sloveniji je bilo včeraj opravljenih 5.061 PCR-testov, 17,4 odstotka (880) jih je pokazalo pozitiven rezultat. Poleg omenjenih je bilo opravljenih še 39.443 hitrih testov, s katerimi so odkrili še 559 okuženih (1,4 odstotka), navaja sledilnik covida 19. Skupaj to pomeni 1.439 okuženih.

Kaj takega se ni zgodilo že od novembra

Vlada je sporočila, da je v bolnišnicah 864 oseb (število hospitaliziranih je pod 900 upadlo prvič po 2. novembru), intenzivno zdravljenje pa jih potrebuje 160. Včeraj se je izrazito povečal odpust iz bolnišnic. Domov je odšlo 121 covid 19 pacientov. Umrlo je 13 oseb.

Pomurska je po novem regija z najvišjo sedemdnevno incidenco (316), sledita Posavska in Primorsko-notranjska. Sedemdnevna pojavnost se je nekoliko zvišala v Koroški regiji, ki je zdaj nad povprečjem države.

Slovenija je sicer že včeraj izpolnila pogoj za prehod iz rdeče faze v oranžno (število oseb v bolnišnicah manj kot tisoč, trenutno 864, in sedemdnevno povprečje okuženih nižje od tisoč – po izračunu vlade trenutno znaša 827). A kljub temu so nekateri prepričani, da bi bilo sproščanje ukrepov v tem trenutku lahko preuranjeno. Vlada bo o tem odločala predvidoma danes na seji, ki se bo začela ob 18. uri. Čeprav številke kažejo, da smo v oranžni fazi, mora o tem uradno odločiti vlada, zato smo uradno še vedno v rdeči fazi.

Epidemiološka slika se izboljšuje

Na novinarska konferenci o aktualnem stanju epidemije covida 19 so poleg vladne govornice Maje Bratuša sodelovale namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni pri Nijz Nuška Čakš Jager, nacionalna koordinatorica programa cepljenja pri Nijz Marta Grgič Vitek in direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo Maja Ravnikar.


Epidemiološka situacija se izboljšuje tudi po svetu, je povedala Nuška Čakš Jager. Situacija je še naprej zelo slaba v Španiji in na Portugalskem, v Liechtensteinu, Litvi, na Finskem in v Franciji. Slovenija je med državami, kjer je število okužb upadlo. Po praznikih so skoki sicer pričakovani, a situacija je vseeno boljša kot nekaj tednov nazaj, je dejala Čakš Jagrova. Od 6. do 8. februarja so v DSO zabeležili tri okužbe. To je pripisala tako ukrepom kot cepljenju, precepljenosti in preventivnemu vedenju.

Zakaj družinski člani osebe v karanteni niso v karanteni

Vsak, ki zabeleži kakršen koli simptom, naj gre na testiranje. S tem, ko pravimo »saj gre samo za manjši prehlad«, širimo virus, je opozorila. Spomnila je, kaj je izolacija in kaj je karantena. Tisti,  kjer je potrjeno prisotna okužba, gredo v izolacijo in jim osebni zdravnik odpre bolniški list. Karantena pa je pomembna za visoko rizične kontakte: nekdo, ki je bil v tesnem stiku z bolno oziroma okuženo osebo, mora ostati doma 10 dni. Naj ne odhaja od doma in spremlja svoje zdravstveno stanje ter se testira. Mora pa paziti, da se ne druži pretirano s svojimi družinskimi člani. Da spoštuje distanco in higienske ukrepe tudi doma. Tisti, ki so v karanteni, še niso bolniki. V karanteni so zato, da se jih opazuje, ali bodo v 10 dneh zboleli. Družinski člani oseb v karanteni se lahko normalno gibljejo, razen če oseba v karanteni zboli, potem morajo tudi oni v karanteno, je pojasnila.

Napovedana sprememba pri testiranju

O pozivu šolnikov, poslanem na Nijz, da bi brise jemali iz grla, je Čakš Jagrova odgovorila, da so priporočila stroke, da se jemljejo iz predela, kjer se virus najlažje doseže. O tem, da bi bili za testiranje šolnikov obvezni PCR-testi in ne t. i. hitri testi, ki so precej nezanesljivi, je napovedala spremembo: vsi asimptomatski in simptomatski, ki bodo imeli pozitiven hiter test, se bodo potrjevali tudi s PCR-testom. Ustanavlja se sistem računalniškega sledenja testov ter sistem, ko bi pozitivna oseba na hitrem testu dobila obvestilo po SMS z navodili, kako do PCR-testa. Verjetno ne bo šlo brez tega, da bi nekateri morali do svojega zdravnika. Že ta teden naj bi sporočili, kako bo to potekalo. Želja je, da bi se ta sistem že ta konec tedna uvedel v prakso.

​Strokovno mnenje je , da tri mesece po tem, ko je oseba prebolela covid 19, ni potrebno, da gre ponovno kot visoko rizičen kontakt v karanteno ali na testiranje. To obdobje se bo verjetno razširilo na šest mesecev. Takšen predlog pripravljajo na ministrstvu za zdravje, je dejala Čakš Jagrova. Že zdaj šolnikom, ki so preboleli bolezen, ni treba na testiranje.

​Glede sproščanja ukrepov je poudarila, da bi bilo nevarno, če bi se ob upadanju krivulje sprostili, kajti virus je še vedno med nami. »Ne moremo takoj, ko se stanje malo izboljša, sproščati vsega,« je dejala. Na osnovi presoje – ne le epidemiološke, ampak tudi sociološke – je treba tehtati, kako sproščati ukrepe. Nekaj, kar lahko deluje v neki državi, ni nujno, da bo delovalo pri nas. V vsaki državi je treba upoštevati številne vidike, kaj deluje in kaj ne.

Glavni vir širjenja okužb so še vedno notranji prostori: ali je to delovno okolje (kjer ljudje navajajo, da se sicer držijo ukrepov, a nato malicajo s sodelavci) ali pa širjenje znotraj domačega okolja.

Do konca februarja dvakrat cepljenih sto tisoč ljudi

Grgič Vitkova je razkrila, da so konec prejšnjega tedna prejeli urgentno sporočilo Evropske komisije, saj je hotela predsednica Ursula von der Leynova točno vedeti po državah, koliko cepiva je kakšna država prejela in koliko ljudi je cepljenih. V Sloveniji so opravili več kot 96 tisoč cepljenj, drugi odmerek cepiva pa je prejelo skoraj 43 tisoč ljudi. 

Do 7. februarja je bilo cepljenih 2,6 odstotka prebivalcev Slovenije. Prelepljenost je najvišja v starostni skupini nad 65 let. V februarju naj bi skupaj prejeli 136 tisoč odmerkov, marca pa od Pfizerja skoraj 100 tisoč, od Moderne 30 tisoč, od Astrazenece pa še ni znano. Do konca februarja bi lahko z dvema odmerkoma cepili okoli 100 tisoč ljudi, je ocenila.

Do 7. februarja je bilo javljenih 1.046 neželenih učinkov cepljenja pri Pfeizerjevem cepivu (ob 96.358 cepljenjih) in pet pri Moderninem cepivu. ​Najpogostejši neželeni učinki so:


​Nijz je sprejel odločitev, da se:

• ​za cepljenje starostnikov, starih 80 let ali več, uporabljata cepivi mRNA Pfizerja in Moderne;
• za zdravstvene delavce in sodelavce, institucionalizirane osebe (varovanci in zaposleni v SVZ, CIRIUS, zaporih in drugih podobnih institucijah), ki še niso bile cepljenje, uporablja cepivo Astrazenece;
• cepljenje nepokretnih oziroma slabopokretnih oseb na domu se uporablja cepivo Astrazenece, ker je bolj stabilno in omogoča transport pripravljenega cepiva do mesta cepljenja. Razmik med obema odmerkoma je do 12 tednov.

Cepivo ​Astrazenece, ki smo ga prejeli zelo malo, je priporočljivo za uporabo pri osebah starih od 18 do 64 let, ker je za starejše na voljo premalo podatkov o učinkovitosti cepiva. Prednost bodo imele prednostne skupine, kot so posebej ranljivi kronični bolniki, stari od 18 do 64 let (bolniki s presajenimi organi, z določenimi rakavimi obolenji, bolniki s hudimi boleznimi pljuč, bolniki z redkimi boleznimi, ki povečujejo tveganje za okužbo, osebe na imunosupresivnem zdravljenju, odrasli z downovim sindromom, odrasli na dializi ali s kronično boleznijo), ostali kronični bolniki in nujne službe.

Šolnike bi cepili prednostno

​Kdaj bo prišla na vrsto zdrava odrasla populacija, je težko reči, ker ne vemo, kakšno bo zanimanje niti kakšna bo dobava cepiva. Predvidevajo, da bodo starejše od 80 let pocepili do konca marca. Skupina nad 70 let, ki se razširi s posebej ranljivimi kroničnimi bolniki ne glede na starost, naj bi bila predvidoma cepljena aprila, je povedala Grgič Vitkova ob predpostavki, da bo v tej skupini zanimanje za cepljenje 70-odstotno.

​Nijz je prejel okoli sto vlog, kdo vse so nujne službe, te predloge bodo predali naprej odločevalcem, se pa zavzemajo, da bi bili prednostno cepljenje zaposleni v šolstvu, je povedala Grgič Vitkova.

O tem, kako cepiva delujejo pri južnoafriški različici, je povedala, da ga cepiva mRNA dobro pokrivajo, cepivo Astrazenece pa ne. Vsa cepiva dobro pokrivajo britansko različico, za brazilsko pa ni imela podatkov.

​Po prvem odmerku, če nekdo zboli do prvega tedna, ni razlike med cepljeni in necepljeni, ta razlika se pokaže šele nekje po dveh tednih, ko se pokaže učinek cepiva. Če se okuži kasneje, je verjetno, da bo potek, če se cepljena oseba okuži, blažji. Ob cepljenju z dvema odmerkoma cepiva – en teden po cepljenju s cepivom Moderne in dva tedna po cepljenju s cepivom Astrazenece – za zdravstvene delavce velja, da se jim ni treba testirati.

Mutacij je malo

Ravnikarjeva je predstavila izsledke spremljanja virusa v odpadnih vodah, ki jih posredujejo sledilniku covida 19 in strokovni skupini na ministrstvu za zdravje pod vodstvom Bojane Beović.

Poleg čistilnih naprav so spremljali tudi količino virusa v odpadnih voda v DSO Medvode. S sledenjem odpadne vode spremljajo celotno populacijo, tudi tiste, ki se niso testirali, so simptomatski ali okuženi. V odpadnih vodah so našli mutacijo angleške različice, brazilske še ne, je razkrila. Količinsko je teh mutacij zelo malo, približno en odstotek. Z analizo bodo retrogradno lahko pogledali, ali so že prej obstajale kakšne različice, tudi morebitna slovenska.