Težave pri izvedbi referenduma: tako je na očitke odgovoril DVK

Državna volilna komisija kot neutemeljene zavrača vse očitke o omejevanju volilne pravice, ki so leteli nanjo v času izvedbe referenduma o noveli zakona o vodah. Kritike, da so odgovorni za težave pri obveščanju domov za starejše, glasovanju po pošti in predčasnem glasovanju, izhajajo iz napačnega razumevanja referendumskih pravil, opozarjajo.

V času referenduma o noveli zakona o vodah so se namreč v javnosti pojavljali očitki, da se pri izvedbi referenduma dogajajo napake in nepravilnosti ter da je Državna volilna komisija volivcem omejevala in celo preprečevala pravico do glasovanja. Kot je na današnji novinarski konferenci poudaril predsednik Državne volilne komisije (DVK) Peter Golob, so ti očitki neutemeljeni in izhajajo tudi iz nepoznavanja in nepravilnega razumevanja referendumskih pravil in pristojnosti DVK.

Glasovanje iz DSO

Eden od očitkov se je nanašal na obveščanje domov za starejše občane (DSO) o možnosti glasovanja po pošti. Kot je pojasnil direktor službe DVK Dušan Vučko, komisija ne razpolaga z evidencami vseh DSO, pač pa se je uveljavila praksa, da obvestijo pristojno ministrstvo o možnostih uresničevanja volilne pravice za stanovalce DSO. To so po njegovih besedah storili 1. junija in ob tem pričakovali, da bo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti »opravilo tisto, kar je bilo vnaprej dogovorjeno«.



Nato pa je Vučko, kot je dejal, 29. junija opazil, da število vlog za glasovanje po pošti iz Slovenije bistveno odstopa od običajnega števila. Po njegovem opozorilu so na ministrstvu domove obvestili naslednji dan, 30. junija, ko je potekel rok za prijavo za glasovanje po pošti iz Slovenije. Na DVK so zato na zaskrbljene klice iz domov pojasnjevali, kakšne oblike glasovanje imajo stanovalci še na voljo. Tudi ministrstvo je po njegovih besedah »prestavilo v višjo prestavo«, vsa ta prizadevanja pa so po Vučkovih besedah obrodila sadove. Po pošti iz Slovenije so namreč glasovali 704 volivci, kar je trikrat več kot na referendumu o drugem tiru leta 2017, je dodal Vučko.

Zmeda zaradi lokacij

Drugi očitek se je nanašal na izvedbo predčasnega glasovanja, saj je predvsem v Ljubljani in Mariboru prihajalo do zmede zaradi sprememb lokacij volišč. Kot je pojasnil član DVK Mitja Šuligoj, je ta povezana s spremembo zakona o volitvah v državni zbor, po katerem mora biti volišče za predčasno glasovanje na območju volilnega okraja. Ker pa vse okrajne volilne komisije (OVK) nimajo sedeža na območju okraja, pač pa na sedežih upravnih enot, jim je DVK omogočil, da so volišča določena tudi na sedežih OVK. V Ljubljani pa so zaradi reorganizacije upravne enote, ki ne deluje več na štirih izpostavah, zaradi prostorske stiske omogočili, da volišča OVK določijo tako, da bodo kar najširše dosegla volivce. O teh spremembah lokacij je bila javnost tudi obveščena, je dodal Šuligoj.

O obveščanju volivcev o glasovanju po pošti iz tujine oziroma pošiljanja volilnega gradiva v tujino pa je Šuligoj pojasnil, da je prihajalo do zmede zaradi drugačne ureditve, ki velja za referendum in za volitve v državni zbor. Pri zadnjih DVK namreč vsem volivcem s stalnim prebivališčem v tujini pošlje volilno gradivo, na referendumu pa morajo volivci komisijo sami obvestiti o nameri za takšno glasovanje.

Volivcem, ki so želeli glasovati po pošti iz tujine, so po Šuligojevih besedah pravočasno poslali volilno gradivo, izvajanje takšnega načina glasovanja pa je odvisno od delovanja poštnih storitev, tudi v tujini. Dodatno težavo so predstavljale prijave volivcev, ki so za glasovanje iz tujine navajali naslov v Sloveniji, je dodal Šuligoj. Opozoril je tudi, da volilnega gradiva volivcem, ki so na dan glasovanja v tujini začasno, denimo na dopustu, ne morejo pošiljati na primer tri tedne prej, ko jih tam še ni.

Prepozno prejeli obvestila

Prav tako je DVK naletel na očitke zaradi obvestil o dnevu glasovanja in volišču, ki so jih nekateri volivci prejeli prepozno, nekateri pa sploh ne. Vučko je ob tem poudaril, da ne gre za vabilo, ampak obvestilo, ki ni pogoj za uresničevanje volilne pravice. Sicer pa je po njegovih besedah težava v neskladnosti dveh določb. Ministrstvo za notranje zadeve je namreč 25. junija sestavilo volilne imenike, medtem pa so še vedno tekli roki za druge oblike glasovanja. Tisti, ki so se za druge oblike prijavili pred tem datumom, obvestila tako niso prejeli. Tisti, ki so se po tem datumu prijavili za glasovanje na volišču omnia, pa so obvestilo vseeno prejeli, kar je povzročilo zmedo.

Nepremišljena poteza ministrstva

Še en očitek DVK se je nanašal na izpad spletnega portala e-uprave na zadnji dan roka za prijavo na voliščih omnia in na domu. Vučko je opozoril, da se je izpad zgodil zaradi posodobitve e-uprave, kar je bila po njihovih besedah nepremišljena poteza ministrstva za javno upravo. Morali bi se namreč zavedati, da je šlo za čas, »ko so vloge enormno letele v sistem«. Kljub temu so skupaj z ministrstvom vse vloge prenesli v sistem, okrajne volilne komisije pa so jih pravočasno obdelale in tem volivcem omogočile glasovanje, je še dodal Vučko.