Težko otroštvo zdravil z risanjem
V Krmelju odprli razstavo pokojnega slikarja. Hoči je mladost preživel pri sorodnikih.
Odpri galerijo
V Krmelju imajo radi kulturo. To dokazuje tudi Društvo Svoboda Krmelj, ki je zelo dejavno, pred dnevi pa so odprli razstavo pokojnega akademskega slikarja Leopolda Hočevarja - Hočija. "Kultura se nam včasih zdi visok in oddaljen pojem, pa to sploh ni. Je del vsakogar od nas: kultura je, kako pozdravimo, kako vozimo, kako jemo in kako pijemo, kako razmišljamo, govorimo, pišemo. Tudi kako živimo, kako se oblačimo, kako se medsebojno spoštujemo in upoštevamo. Kultura je, kako nikomur ne želimo nič slabega, kako celo sosedu privoščimo nov avto ... Ja, vse to je kultura," je bilo slišati v obnovljenem domu svobode. Številni so se udeležili razstave v spomin na rojaka.
Leopold Hočevar - Hoči je mladost rad preživljal pri sorodnikih v Krmelju, tega se je z veseljem spomnila tudi njegova sestrična, danes upokojena učiteljica Milena Papež. "Rad je prihajal v Krmelj, resnično je bil prijazen in dober človek. Z mojim možem sta bila velika prijatelja, na Malkovcu nam je tako lepo poslikal vhod v zidanico," je dodala Ana Hočevar, ki vodi Društvo Svoboda Krmelj.
Hoči se je rodil 7. avgusta 1940 kot edini otrok materi Mariji in očetu Leopoldu. Še pred dopolnjenim tretjim letom mu je jetika vzela mater, leto kasneje žal tudi očeta. Najzgodnejšo mladost je Polde, kot so ga klicali domači, preživel pri teti Pepci, očetovi sestri, v Hrastniku. Tam je končal osnovno šolo. Težke socialne razmere so v mladi duši pustile neizbrisen pečat, in tako je svoje doživljanje čustveno vztrajno izražal z risanjem. Upodabljal je predvsem otroke, vrstnike, s podobnimi življenjskimi usodami. Leta 1954 se je vpisal v nižjo gimnazijo in se preselil v Trbovlje, tam je živel v internatu, preživljal pa se je z nizko pokojnino. Študiral je na ljubljanski akademiji za likovno umetnost. Diplomiral je leta 1964 in se potem izpopolnjeval na slikarski specialki. Leta 1964 je spoznal bodočo ženo Joži Prebil, poročila sta se leta 1966.
Rodili so se jima trije otroci – hčeri Marjeta in Katja ter sin Peter. Zaposlen je bil kot likovni pedagog v Trbovljah. Največ je slikal pokrajino – še posebno njegovo industrijsko Zasavje, čemur je poskušal dodati poseben miselni in čustveni podton. Slikal je v naravi in po naravi, a je ni posnemal – o njej je poskušal ustvariti nekaj več. Hoči je zaradi neozdravljive bolezni umrl 27. oktobra 1986. "Slikar Leopold Hočevar - Hoči je na samosvoj način in najbolj zavzeto nadaljeval delo začetnikov t. i. zasavske industrijsko-postekspresionistične šole.
Nadaljeval je tudi tradicijo medvojne pozicije nove stvarnosti, delo Klopčiča, Seliškarja, Mrzela, Kozarja – kot se je naučil v študijskih letih pri Gabrijelu Stupici in Maksimu Sedeju," je na odprtju razstave povedal Aleš Gulič. V Krmelj sta z veseljem prišli tudi Hočijeva žena in hči.
Iz Hrastnika na Dolenjsko
Leopold Hočevar - Hoči je mladost rad preživljal pri sorodnikih v Krmelju, tega se je z veseljem spomnila tudi njegova sestrična, danes upokojena učiteljica Milena Papež. "Rad je prihajal v Krmelj, resnično je bil prijazen in dober človek. Z mojim možem sta bila velika prijatelja, na Malkovcu nam je tako lepo poslikal vhod v zidanico," je dodala Ana Hočevar, ki vodi Društvo Svoboda Krmelj.
Hoči se je rodil 7. avgusta 1940 kot edini otrok materi Mariji in očetu Leopoldu. Še pred dopolnjenim tretjim letom mu je jetika vzela mater, leto kasneje žal tudi očeta. Najzgodnejšo mladost je Polde, kot so ga klicali domači, preživel pri teti Pepci, očetovi sestri, v Hrastniku. Tam je končal osnovno šolo. Težke socialne razmere so v mladi duši pustile neizbrisen pečat, in tako je svoje doživljanje čustveno vztrajno izražal z risanjem. Upodabljal je predvsem otroke, vrstnike, s podobnimi življenjskimi usodami. Leta 1954 se je vpisal v nižjo gimnazijo in se preselil v Trbovlje, tam je živel v internatu, preživljal pa se je z nizko pokojnino. Študiral je na ljubljanski akademiji za likovno umetnost. Diplomiral je leta 1964 in se potem izpopolnjeval na slikarski specialki. Leta 1964 je spoznal bodočo ženo Joži Prebil, poročila sta se leta 1966.
Kulturni program so popestrili učenci OŠ Krmelj, za prijetno dramatizacijo Prešerna in Julije so poskrbeli Maja Zamida, Sara Podlogar in Tjaša Svenšek, svoje so dodali Moški pevski zbor Svoboda Hrastnik in Ženska vokalna skupina Lokvanj.
Rodili so se jima trije otroci – hčeri Marjeta in Katja ter sin Peter. Zaposlen je bil kot likovni pedagog v Trbovljah. Največ je slikal pokrajino – še posebno njegovo industrijsko Zasavje, čemur je poskušal dodati poseben miselni in čustveni podton. Slikal je v naravi in po naravi, a je ni posnemal – o njej je poskušal ustvariti nekaj več. Hoči je zaradi neozdravljive bolezni umrl 27. oktobra 1986. "Slikar Leopold Hočevar - Hoči je na samosvoj način in najbolj zavzeto nadaljeval delo začetnikov t. i. zasavske industrijsko-postekspresionistične šole.
Kultura se nam včasih zdi visok in oddaljen pojem, pa to sploh ni. Je del vsakogar od nas.
Nadaljeval je tudi tradicijo medvojne pozicije nove stvarnosti, delo Klopčiča, Seliškarja, Mrzela, Kozarja – kot se je naučil v študijskih letih pri Gabrijelu Stupici in Maksimu Sedeju," je na odprtju razstave povedal Aleš Gulič. V Krmelj sta z veseljem prišli tudi Hočijeva žena in hči.