Tigra in volkove hranijo prek spleta

Pot do Vrzdenca pri Horjulu, kjer se razprostira Zoo park Rožman, je prazna, enako kot parkirišče pred njim. Epidemija je prizadela tudi vrt s številnimi živalmi, od sibirskih tigrov, ki sta svoje življenjsko zatočišče našla tukaj na robu Polhograjskega hribovja, prek medveda Timija, ki so ga neke noči pred petimi leti obstrelili, pa krivcev niso nikdar odkrili, do dveh udomačenih volkov in enega divjega. Lastnik in oskrbnik Jože Rožmanec jedrnato opiše letošnje leto: »Virus se vleče neskončno dolgo. Živali pa morajo jesti vsak dan.« In ker je živalski vrt zaseben, seveda ne dobi javnega denarja.

Po 30 kil mesa na dan

Rožmanec pravi, da se je dolgo razdobje tako rekoč brez obiskovalcev začelo že z lansko dolgo zimo, nadaljevalo pa s koronazaprtjem: »Čez poletje so bili ukrepi sproščeni, ampak so ljudje manj hodili. Zdaj imamo dobra dva meseca spet zaprto. To obdobje bo zelo kruto za park, a živali tega ne smejo začutiti.« Oskrbnik je bil zato vesel nepričakovane pomoči, s katero mu pomagajo številni ljubitelji živali od blizu in daleč.



Poleti ga je obiskala družina z zelo podjetnim očetom na čelu. Ob vnovičnem zaprtju je poklical Rožmanca in mu predlagal dobrodelno kampanjo prek spletne strani Go Get Funding, tam zdaj zbirajo sredstva za Zoo park. »Do te kampanje je prišlo prvič – in še to zato, ker se je našel gospod, ki je ponudil pomoč in resno, konkretno nekaj naredil,« pravi Rožmanec, ki dodaja, da je prej ostajalo zgolj pri lepih besedah in obetih, kako živalim pomagati, pomoči pa po navadi ni bilo: »Ta gospod pa je čez tri dni poslal pošto in načrt, kaj bomo naredili.« Del načrta je tudi ganljiv video, v katerem Rožmanec v poltretji minuti predstavi park in njegove potrebe.

Ko so začela prihajati prva sredstva, je bil Rožmanec prijetno presenečen: »Na dan gre vsaj 30 kilogramov mesa, to je trenutno največji strošek. Glede na to, da so bili volkovi hišni ljubljenčki, tigri v cirkusu, medved pa prodan in ustreljen … Te živali si zaslužijo, da so normalno preskrbljene.« Prek spleta se je Rožmanec lahko dotaknil tudi (mlajših in bolj oddaljenih) ljudi, ki še ne poznajo njegovega dela. Na spletni strani pojasnjuje tudi, kako zapleteno je reševanje živali, ki jim nov dom najdejo na Vrzdencu: »Živali poiščemo, uredimo dokumentacijo, poskušamo zbrati sredstva za njihov odkup – sledijo transport, namestitev, veterinarska in psihična oskrba, potem pa stopamo naprej po isti poti, dokler nam narava to dovoljuje.« In oskrbnik pojasni, da je resnično stresno, ko mora v nekaj dneh realizirati »reševanje« živali: »Vedno se mudi, ali bom zbral denar v tednu dni, uredil papirje.«

Letalnica za orlico Kseno

V parku je mir, le divji volk kroži po svojem teritoriju in nenehno pogleduje naokrog; tigra poležavata, medved Tim pa je radovedno opazoval obisk z Novic ter poziral fotografu. Tudi Rožmancu je pred prazničnimi dnevi zaradi donacij malce odleglo: »Kar imamo, vse diha in čuti in je odvisno od mene. Tu ni vprašanje, ali bo ali ne bo – to ni proizvodnja, da jo kar zapremo.« Del denarja bo torej šel za hrano, drugi del pa za zlato mongolsko orlico Kseno, ki ji nameravajo na robu živalskega vrta narediti veliko letalnico. Rožmanec si ne predstavlja, da bi živela v majhni kletki do konca svojih orlovskih dni.

Vnaprej se je tudi zahvalil vsem, ki bodo njegovim živalim olajšali bivanje: »Če bodo sproščeni ukrepi, bomo postavili jaslice v naravni velikosti in okrasili zoo.« V nasprotnem primeru bodo obiski šele prihodnje leto, živali pri Rožmancu pa jih bodo pričakale v dobri kondiciji, tudi zaradi donatorjev, s katerimi bodo lažje prebili obdobje izolacije. Ob slovesu pa nam Rožmanec zaupa, kako ve, da je njegova življenjska misija reševanja živali uspešna: »Vidiš jim v očeh, da vedo, da imajo podaljšano življenje, in da so zadovoljne.«