Napoved ekonomista za Slovenijo: Čaka nas pravi bum

V zadnjih dneh je Slovenijo pretresla vest, da dve večji podjetji, ki skupaj zaposlujeta okoli 1000 ljudi, napovedujeta zapiranje svojih vrat. Gre za Safilo iz Ormoža in Adient iz Slovenj Gradca. 

Jaka Šilak, sekretar sindikata območne enote Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Podravje in Koroška, je bil nad odločitvijo lastnika Adienta zelo presenečen. »Nisem mogel verjeti, ko me je poklical sindikalist iz podjetja. Novica je udarila kot strela z jasnega.« Podjetje nikoli ni bilo v rdečih številkah in še pred dvema tednoma so štiri delavce poslali na dodatno izobraževanje, na tečaj nemščine. Zaposleni so še v šoku. »Ko bodo to prespali in ko se bo situacija naslednji teden bolj izkristalizirala, bodo šele videli, kako in kaj.« Predvidoma v ponedeljek se bodo sestali z lastniki podjetja, računajo pa tudi na pomoč države. Še vedno sicer upa, da bi se dalo kaj dogovoriti z lastniki oziroma da bo vlada ponudila kakšno pomoč, da bi lastniki ostali v Slovenj Gradcu. Po njegovih besedah je v Adientu kar nekaj primerov, ko sta v podjetju zaposlena mož in žena ali pa oče in sin. »V isti hiši se lahko zgodi, da trije ostanejo brez dela. Več kot polovica je starih nad 50 let. Tu bodo kar veliki problemi. Zaposleni v podjetju obsegajo 10 do 15 odstotkov delovno aktivnega prebivalstva v Mislinjski dolini.«



Prva dama ZSSS Lidija Jerkič, sindikata, ki ima člane v obeh podjetjih, ki sta napovedali zapiranje vrat, pojasnjuje, da se pogajanja šele odpirajo in da je težko govoriti, kakšen bo izid: »Kar se nas tiče, bomo seveda zelo prisluhnili razlogom za zapiranje. Ali ga je mogoče ustaviti ali ne.« Ta podjetja zaključujejo proizvodnjo z likvidacijo, ne s stečajem, ker ocenjujejo, da proizvodnja ne bo več prinašala dobička. V vsakem primeru bodo skušali zagotoviti čim več za zaposlene, denimo višje odpravnine. Opozorila je še, da je Adient, ki deluje na področja avtomobilske industrije, že pred dvema letoma šel v prestrukturiranje. To je po njenem boleče za tiste, ki so v tej situaciji, a upanje je, saj v obeh regijah, kjer so zapiranje obratov napovedali, nimajo najvišje stopnje brezposelnosti, temveč delavce iščejo.

Nekaj upanja za zaposlene v koroškem podjetju predstavlja sporočilo Gorenja, da so pripravljeni zaposliti »lepo število delavcev« iz Adienta, saj potrebujejo delovno silo. Šilak je optimističen, ker so pripravljeni v Gorenju zaposliti več različnih profilov, od režije do samih delavcev: »To je zagotovo alternativa, kakšne druge na Koroškem trenutno ni, vsaj ne takega spektra ljudi.«

Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek je povedal, da obstajajo nekateri interesi ob prevzemu, da bi nekdo drug opravljal naprej isto dejavnost. »Zagotovo mora država poiskati delo za te ljudi, nemogoče je, da bi to vse obviselo na lokalni skupnosti, kot se je zgodilo v primeru Preventa, ko se je Koroška povsem izčrpala. Ko je bil prvi val, smo rekli, da bodo šli pa v Avstrijo, vendar sedaj tam tudi ne zaposlujejo veliko,« pravi Šilak. Lastnik je kot razlog selitve navedel, da Slovenija ni več najboljša država z vidika stroškov. »Če je nekaj kakovostno narejeno, je verjetno tudi dražje. Lastnik se mora zavedati, da bo svojo proizvodnjo selil v države s cenejšo delovno silo, kjer je pa vprašljiva kakovost, poleg tega so pomembni tudi okoljski vidiki. V Sloveniji skrbimo, da je vse po standardih.«

V tem letu smo v Sloveniji zvišali minimalno plačo, kar so številni delodajalci ocenili kot neprimerno. Bi lahko bil tudi to razlog? Jerkičeva pravi, da nobeno od teh dveh podjetij minimalne plače ni eksplicitno navajalo kot razlog. Če pa je to razlog, so po njenem mnenju to tako ali tako podjetja, ki bi se kmalu zaprla. Prepričana je, da se moramo fokusirati na dodano vrednost. 



Kmalu se utegnejo izteči tudi vladni ukrepi ob epidemiji, s katerim je vlada finančno pomagala podjetjem (neposredno ali posredno). Bo zaradi tega takšnih in podobnih primerov v prihodnje še več? Jerkičeva meni, da jih bo, da je pred nami obdobje velikega prestrukturiranja. Danes imajo prednost tisti, ki so pred petimi ali šestimi leti razmišljali, kaj bodo delali danes in ti bodo zaposlovali. Tisti, ki so zastali, ki delajo enostavne dodelavne posle, pa žal nimajo perspektive. Tudi Šilak rešitev vidi v prestrukturiranju, saj so trend v avtomobilistični industriji električna vozila, ki so v osnovi dražja, zato proizvajalci varčujejo pri opremi: »Adient pa je izdeloval prestižne sedeže za prestižne znamke. Trend je, da v srednjem razredu ne bo več toliko prestiža.«

Jerkičeva dodaja, da je Slovenijo treba premakniti na sredo Evrope: »Zdaj je priložnost, če jo bomo izkoristiti. Na voljo je dovolj sredstev. Če jo znamo izkoristiti, se ne bomo ukvarjali z minimalnimi plačami in podplačanimi ljudmi.« Opozarja pa še, da v Sloveniji verjetno ne bomo imeli več vsega, kakšnih panog enostavno več ne bo. Kljub temu da se utegnejo prestrukturiranja in zapiranja podjetij letos še zgoditi, bo po njenem brezposelnost konec leta manjša, če bomo odprli gospodarstvo, sprostili gostinstvo, turizem itd.

Kje pa bodo ljudje ob optimizaciji delovnih procesov dobili službe? Jerkičeva pravi, da če bi v Sloveniji kakšno podjetje želelo odpreti tovarno s 5000 delovnimi mesti, nimamo za to dovolj kadra. Precej služb je trenutno na voljo, ampak ni ljudi, ki bi izpolnjevali pogoje. Treba se bo prekvalificirati, dokvalificirati: »Digitalizacija, robotizacija, zelene tehnologije, brezogljična družba in denar je. Zahteva pa to malo več kot samo tarnanje.«
 

Imate zgodbo za nas? Pišite nam prek spodnjega obrazca.