Tisoč petelinov v enem gnezdu (FOTO)
Šentjernej je znan po cvičku, petelinih in konjih, to in še več pa je združeno na enem mestu, pri Selakovih v centru Šentjerneja, kjer že dobro desetletje domuje Vinoteka Otilija. Ta je s svojevrstno razstavo najrazličnejših petelinov, starih glasbenih inštrumentov in drugih zgodovinskih predmetov prava paša za oči, za brbončice pa poskrbijo s strokovno vodeno degustacijo najboljših cvičkov Šentjernejske doline in vinogradniško malico.
»Vinoteka je dobila ime po Otiliji Gebauer, dolgoletni učiteljici v Šentjerneju. Gebauerjevi so bili lastniki domačije in gospodarskega objekta, ki je bil zgrajen leta 1829. Ker Otilija ni imela potomcev, je kmetijo na stara leta po vojni prodala mojim staršem. Starši so nadaljevali kmetovanje. Na domačiji smo imeli vedno konje, krave in vso mogočo perjad, od kokoši do golobov. Kmetovali smo vse do leta 1992, potem pa smo prostore nekdanjega hleva in kleti obnovili v starem slogu in jim dali novo vsebino. Ohranili smo vse stare arhitekturne elemente, tudi strope, še mize in klopi so izdelani iz hrastovih brun, ki so bila shranjena na podstrešju,« razloži Janez Selak.
Vse prostore nekdanjega gospodarskega objekta in hleva zdaj krasijo petelini vseh velikosti in iz različnih materialov. V Šentjernej so prišli z vsega sveta. Več kot tisoč jih je, prav vsak ima svojo zgodbo. Janez za vsakega ve, kje ga je dobil, sicer pa to tudi pridno zabeleži, tako da nič ne bo šlo v pozabo.
Za vsakega je hvaležen
»Dolga leta sem zbiral peteline, resneje pa od leta 2000. Zdaj jih ne kupujem več, mi jih pa nosijo prijatelji in obiskovalci Otilije, ko potujejo po svetu. Kar nekaj mi jih je prinesel Drago Bulc, zakonca Hosta sta mi enega prinesla z Jakobove poti, pevci Šentjernejskega okteta so mi ga kupili na gostovanju po Ameriki. Preveč je, da bi vse naštel, sem pa prav vsakemu zelo hvaležen, saj je vsak petelin nekaj posebnega in bogati zbirko,« pravi Janez, ki je bil dolga leta predsednik domačega turističnega društva. Pove, da mu je najljubša replika petelina španskega umetnika Salvadorja Dalija, ki ga je prinesel iz Španije: »Ta je tipičen petelin. Je pokončne drže, tak, kot je petelin: simbol bojevitosti, ognja in plodnosti.« Je pa zagotovo kralj med petelini tisti na dvorišču, posebno skulpturo je kočevski mojster Jože Lisac izdelal iz osnovnega kmečkega orodja: kos, srpov, lopate, sekire, motike, grabelj in drugih kmečkih pripomočkov.
S petelini je povezan tudi poseben album 380 razglednic s podobami petelinov. »Vse so bile poslane, prišle so z vseh kontinentov, med njimi so starejše od sto let. Zbirko mi je podaril domačin Brane Penca. Lahko pa mi kakšno pošljete, če hodite po svetu in vidite razglednico s petelinom,« se nasmehne sogovornik in pokaže še na razpelo, ki med petelini krasi vinoteko. Tega mu je prinesel Ivo Daneu s prijatelji, ki imajo v zahvalo vrata vinoteke vedno odprta.
380 razglednic s petelini ima.
Posebna zbirka glasbil
Posebno mesto v vinoteki ima zbirka glasbil. Zgodba o njej sega pol stoletja nazaj, ko je Mladen Škrbič, glasbenik, ki je poučeval v novomeški glasbeni šoli, Janeza povabil k učenju kakšnega inštrumenta. Pa mu je Janez takoj povedal, da pozna veliko fantov iz svojega kraja, ki bi si želeli igrati. Tako so prav ti fantje pred pol stoletja pod taktirko istega profesorja obudili šentjernejsko godbo. Je pa bil profesor Škrbič tudi vnet zbiratelj inštrumentov. Tako sta enkrat pripravila skupno razstavo; Janez je na ogled postavil peteline, profesor pa inštrumente.
»Ko je profesor umrl, mi je njegov sin podaril celo zbirko inštrumentov,« je hvaležen Selak. Zbirka je res izjemna, saj so v njej tudi nekateri bolj eksotični inštrumenti. Med njimi so na primer ruska balalajka, ameriški bendžo, bavarske citre, indijski bobni, brazilska kitara, afriške piščali itd. Se je pa zbirka že razširila, na primer s klavirjem z gradu Otočec, pred kratkim je dobil posebno harmoniko, ki je bila v Slovenijo pripeljana leta 1959, hrani tudi violino iz stiškega samostana, kjer so imeli pred drugo svetovno vojno simfonični orkester.
Janez Selak ima zagotovo največjo zbirko petelinov na Slovenskem.
Najboljši cviček
Obiskovalci, ki se ustavijo v Vinoteki Otilija, si z zanimanjem ogledajo razstave, poseben del obiska pa je degustacija cvička. Poleg domačega hišnega lahko pokušajo cviček štirih največjih vinarjev v občini. To so Vinogradništvo Štemberger, Kmetija Karlovček, Kartuzija Pleterje ter Vinogradništvo Martinčič. Ti skupaj letno pridelajo skoraj milijon litrov cvička, vsi pa so tržno nišo našli tudi s peninami in predikatnimi vini. Selakovi degustacije pospremijo še s pravo vinogradniško malico, kjer kraljujejo suhomesne dobrote, hišne specialitete, ki jih Janez izdela pretežno iz mesa krškopoljskih prašičev.
Posebno mesto na razstavi imata brata Gorišek, konstruktorja smučarskih skakalnic. »Njun oče je bil iz Dolenje Stare vasi pri Šentjerneju, mama pa iz Šentjerneja, tako da sta Lado in Janez vsake poletne in zimske počitnice preživela tu,« se spominja Janez, ki je v zadnjih dveh desetletjih s pokojnim Janezom Goriškom stkal posebno prijateljsko vez. »Janez je bil res izjemen človek, so ga pa v tujini še bolj cenili kot pri nas. Na Norveškem, na primer, so v vrsti čakali, da so mu lahko segli v roko,« se spomni skupnih potovanj.
In če se vrnemo k petelinom: nanj so v tem dolenjskem kraju pod Gorjanci res ponosni. Petelin krasi občinski grb in zastavo, ogromen relief je na glavnem trgu kraja, velik mozaik je upodobljen pred domačim Kulturnim centrom Primoža Trubarja, delo domačinke akademske slikarke Jožice Medle, o njem poje šentjernejska himna, domače društvo Gallus Bartholomaeus pa je vzredilo novo pasmo šentjernejskega petelina, edino pasmo, ki ima ime po petelinu, ne pa po kokoši.
Zdaj jih ne kupujem več, mi jih pa nosijo prijatelji in obiskovalci Otilije, ko potujejo po svetu.
