KAJ NAREDITI ZDAJ
Bo država vračala denar tistim, ki so globe že plačali?
Odvetnik Blaž Kovačič Mlinar pravi, da tistim, ki so že plačali, ne preostane drugega, kot da tožijo državo.
Odpri galerijo
Vrhovno sodišče je odločilo, da za izrekanje kazni za nenošenje zaščitnih mask v zaprtih javnih prostorih ni zakonske podlage. Kaj ta odločitev pomeni za tiste, ki so globo že plačali? Nič, če ne bodo podali tožbe zoper države. Pri vračilu globe namreč ni nobenega avtomatizma. Kazni so za posameznike znašale od 400 do vrtoglavih 4000 evrov.
Odvetnik Blaž Kovačič Mlinar je za Delo dejal, da tistim, ki so globe že poravnali, ostane le še pravna pot. »Imajo možnost tožbe proti državi, ker ta ni imela pravne podlage za izrekanje globe. Gre za neupravičeno bogatitev države. Kako se to izide, je težko napovedati, vsekakor pa se, kot to velja za vse podobne postopke, lahko konča tudi s poravnavo. O čemer pa ima glavno besedo državno odvetniško, ki zastopa Republiko Slovenijo.« Pri vračilu globe, kot izpostavlja, ni nobenega avtomatizma.
Danes je sicer močno odjeknila odločitev Vrhovega sodišča RS, ki je odločalo o zahtevi za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno sodbo okrajnega sodišča, s katero je bil storilcu prekrška izrečen opomin zaradi prekrška po zakonu o nalezljivih boleznih. Sodni senat je presojal o tem, ali je mogoče ob upoštevanju temeljnih načel kaznovalnega prava v opustitvi nošenja zaščitne maske prepoznati prekršek, določen v že omenjeni 14. točki prvega odstavka 57. člena zakona o nalezljivih boleznih (ZNB). Ob tem so še izpostavili, da se jim ni bilo treba opredeljevati do vprašanja razumnosti glede zapovedi nošenja mask niti do upravnopravnih ali drugih razsežnosti takšne zapovedi.
Odvetnik Blaž Kovačič Mlinar je za Delo dejal, da tistim, ki so globe že poravnali, ostane le še pravna pot. »Imajo možnost tožbe proti državi, ker ta ni imela pravne podlage za izrekanje globe. Gre za neupravičeno bogatitev države. Kako se to izide, je težko napovedati, vsekakor pa se, kot to velja za vse podobne postopke, lahko konča tudi s poravnavo. O čemer pa ima glavno besedo državno odvetniško, ki zastopa Republiko Slovenijo.« Pri vračilu globe, kot izpostavlja, ni nobenega avtomatizma.
Danes je sicer močno odjeknila odločitev Vrhovega sodišča RS, ki je odločalo o zahtevi za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno sodbo okrajnega sodišča, s katero je bil storilcu prekrška izrečen opomin zaradi prekrška po zakonu o nalezljivih boleznih. Sodni senat je presojal o tem, ali je mogoče ob upoštevanju temeljnih načel kaznovalnega prava v opustitvi nošenja zaščitne maske prepoznati prekršek, določen v že omenjeni 14. točki prvega odstavka 57. člena zakona o nalezljivih boleznih (ZNB). Ob tem so še izpostavili, da se jim ni bilo treba opredeljevati do vprašanja razumnosti glede zapovedi nošenja mask niti do upravnopravnih ali drugih razsežnosti takšne zapovedi.