To bi si v Bruslju želel Tomaž Vesel
Razgovori o pričakovanjih Slovenije glede resorja v Evropski komisiji so v teku, je danes za STA dejal Tomaž Vesel, ki ga je vlada potrdila kot kandidata za evropskega komisarja. Dodal je, da ima osebne preference glede komisarskega položaja, pri čemer je izpostavil področja proračuna, administracije, širitve in demokratične ureditve EU.
Kot je povedal Vesel, so razgovori o pričakovanjih in željah Slovenije v teku, a podrobnosti ni podal, saj da na nivoju Evropske komisije še ni bilo pogovorov o tem. Tudi vlada danes o tem ni govorila.
Vesel je sicer dejal, da ima osebne preference glede resorja, ki bi ga lahko zasedal v komisiji, pri čemer je kot zanimiva navedel zlasti področja proračuna, administracije in širitve EU.
Vesel se namerava glede svoje kandidature pogovoriti tudi z opozicijo. Pričakuje, da bodo uspeli najti skupno vizijo pri upravljanju Evrope. Pri tem je poudaril, da bi se moralo njegove odnose z opozicijo v času, ko je bil predsednik računskega sodišča, postaviti v kontekst funkcije, ki jo je opravljal.
»Treba je ločiti profesionalnost od osebnih razmerij. Opravljal sem funkcijo, na kateri nisi smel biti tiho, ko si imel dokaze, da je nekaj vprašljivo. Te funkcije ne moreš opravljati učinkovito na način, da si tiho,« je nadaljeval in izrazil prepričanje, da bodo opozicijske stranke znale ločiti osebno dimenzijo od dimenzije funkcije. »Mislim, da ta širina pri nas obstaja,« je dejal
Mnenje za vlado ni zavezujoče
Vlada je kandidaturo Vesela za evropskega komisarja na današnji seji potrdila soglasno. Pred dokončno potrditvijo mora vlada predlog komisarskega kandidata skladno z zakonom o sodelovanju med DZ in vlado v zadevah EU poslati še v parlament, kjer Vesela čaka predstavitev pred odborom za evropske zadeve. Ta o njem glasuje in poda mnenje z obrazložitvijo. Mnenje za vlado ni zavezujoče.
Vesel je tako edini predlagani kandidat za komisarja, čeprav je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pozvala države članice, naj posredujejo ime kandidata in kandidatke za komisarski položaj. Kot je pojasnil za STA, zakonodaja v Sloveniji pravzaprav ne omogoča pošiljanja več kandidatov v Bruselj. »Tudi evropske pogodbe ne govorijo o obveznosti pošiljanja več kandidatov, ampak gre pravzaprav za percepcijo vlade o tem, kdo bi dobro opravljal delo,« je dodal.
Tudi podpredsednik vlade Matej Arčon je na novinarski konferenci po seji vlade dejal, da je podlaga za izbiro kandidata v zakonu o sodelovanju med DZ in vlado v zadevah Evropske unije, ki v 11.b členu pravi, da gre za stališče države, da predlaga enega kandidata za evropskega komisarja.
