To bo novi minister za okolje, napovedal je naslednje spremembe ...
Kandidat za ministra za okolje in prostor Uroš Brežan je prejel podporo odbora državnega zbora za infrastrukturo, okolje in prostor. Da je bila njegova predstavitev ustrezna, je glasovalo devet članov odbora, proti takemu sklepu so bili štirje.
Brežan napovedal tudi novelo zakona o varstvu okolja
Brežan je med drugim napovedal novelo nedavno sprejetega novega zakona o varstvu okolja, večjo samozadostnost pri ravnanju z odpadki, sprejem podnebnega zakona ter strateški načrt za reševanje stanovanjske problematike.
Brežan je kot dolgoletni župan Občine Tolmin med drugim izpostavil lastnosti, kot so »vztrajnost, hribovska – ali v mojem primeru puntarska – upornost in sodelovanje«.
Brežan si bo prizadeval za to, da bodo vsi predpisi temeljili na ustreznih znanstvenih ter strokovnih podlagah. Sodelovati želi z domačimi strokovnjaki, mnogi od teh so zaposleni tudi na ministrstvu za okolje in prostor.
Podvomil o kredibilnosti meritev
Na vsebinskih področjih je Brežan med drugim podčrtal pomen varovanja okolja in ohranjanja narave. »Novelirali bomo zakon o ohranjanju narave,« je napovedal. Zavzema se za vzpostavitev naravovarstvenega informacijskega sistema, sistematično sanacijo degradiranih območij ter za spremembe pri izvajanju nadzora nad škodljivimi izpusti. Izpostavil je primer Salonita Anhovo in dejal, da je »kredibilnost meritev eden glavnih problemov«.
Zavzemal se bo za pospešitev krožnega gospodarstva, Slovenija ima po njegovi oceni tudi vse možnosti za »hiter, stroškovno učinkovit in trajnostni zeleni prehod«. Za to pa bo morala izkoristiti vse domače vire, znanje in tehnologijo.
»Za odpadke, ki jih sami proizvajamo, moramo tudi sami poskrbeti«
Ob doslednem zasledovanju hierarhije ravnanja z odpadki s preprečevanjem nastajanja, ponovno uporabo in z recikliranjem v ospredju, je dodal »možnosti, da se odpadke v omejenem obsegu energijsko predela v skladu z najstrožjimi okoljskimi standardi in s predhodnim sortiranjem«. Pri sosežigu je obljubil upoštevanje najvišjih okoljskih standardov.
Na področju ravnanja z odpadki je Brežan napovedal še učinkovito ravnanje z blatom iz komunalnih čistilnih naprav, vsaj delno izrabo fosforja, podpira strožje sankcije za povzročitelje okoljskih škod. »Uvedli bomo kavcijski sistem za embalažo pijač in preučili možnost uvedbe kavcijskega sistema tudi za ostale vrste odpadkov,« je dejal.
Na področju voda je med drugim izpostavil določitev vodovarstvenih območij, za ureditev tega področja pa so potrebne sistemske spremembe. Koalicija se je zavezala dokončno implementirati pravico do pitne vode, Brežan je izpostavil tudi pomen novega vira pitne vode za Obalo in Kras, pri čemer konkretne rešitve ni navedel.
Investicije za poplavno varnost in izboljšanje vodne infrastrukture
Pohvalil je delo dosedanje vlade pri načrtu za okrevanje in odpornost ter rabi sredstev evropske kohezijske politike. »Na področju voda imamo v načrtu razvojnih programov predvidenih 310 milijonov evrov za investicije v poplavno varnost in izboljšanje vodne infrastrukture,« je spomnil. Pravilen se mu zdi tudi začrtani partnerski pristop z občinami. Ključen izziv je upravne postopke izvesti do konca leta 2023, investicije pa do konca leta 2025. »To bo težka naloga,« je priznal.
Predvidenih je tudi 418 milijonov evrov kohezijskih sredstev za namene, ki jih pokriva ministrstvo za okolje in prostor. Tu so vključeni pitna voda, poplavna varnost in odvajanje in čiščenje poplavnih voda. »To je eden od izzivov, s katerimi se bomo na ministrstvu za okolje in prostor resno spoprijeli,« je dejal.
Največji razvojni izziv so po besedah Brežana podnebne spremembe
Na tem področju je med drugim napovedal sprejem podnebnega zakona ter kadrovsko in finančno okrepitev institucij, kot je Eko sklad. Obljublja tudi novelacijo programa porabe sredstev sklada za podnebne spremembe ter krepitev možnosti rabe zemljišč za izkoriščanje obnovljivih virov energije.
Prostorska politika mora ponovno postati suverena javna politika, ki daje prednost javnim in skupnim interesom pred zasebnimi in javnimi, je dejal Brežan. Kot prioritetno vidi umeščanje javne infrastrukture in obnovljivih virov energije v prostor.
V gradbeni politiki je kandidat med drugim izpostavil povezovanje institucij. »Urejanja prostora – od načrtovanja, graditve in rabe – mora postati bolj razumljivo čim širšemu krogu skupnosti,« je prepričan. Zavzel se je tudi za pospeševanje revitalizacije zemljišč in ponovne rabe že pozidanih in degradiranih območij.
Pri stanovanjski politiki je obljubil sprejem in implementacijo strategije prostorskega razvoja Slovenije do leta 2050. To delo je v veliki meri že končano, nadgraditi pa ga bo treba z akcijskim načrtom.
Reševanje stanovanjske krize
Brežan je izpostavil še celovit strateški načrt za reševanje stanovanjske krize, ki temelji na gradnji in obnovi javnih najemnih stanovanj. »Izdelali bomo celovit načrt za prenovo stanovanjskega fonda, okrepili delovanje Stanovanjskega sklada RS ter podprli druge alternativne modele financiranja, ki bodo osnova za zagotovitev 20.000 javnih najemnih stanovanj do leta 2030,« je dejal. Med nalogami je tudi digitalizacija oziroma ureditev katastrskih evidenc, kar bi omogočilo tudi pravičen nepremičninski davek.
