To je gasilec Drago, ki je pred penzijo stotič daroval kri (FOTO)
»Želim pomagati drugim, zato sem krvodajalec,« pravi 57-letni Drago Antončič iz Gorenjega Kronovega pri Otočcu, ki je včeraj že stotič sedel na stol za darovanje krvi. Spomni se, da se je temu humanemu poslanstvu zapisal že v vojski v Banjaluki.
»V vojski smo šli skoraj vsi med krvodajalce, saj si za vsako darovanje krvi dobil dva dni dopusta, to se je pa že poznalo, sploh tako daleč od doma,« se je nasmehnil sogovornik, ki prizna, da če ga je na pota tega poslanstva sprva pripeljala preračunljivost s prostimi dnevi, pa je kmalu spoznal, da je dejstvo, da lahko tudi tako rešuje življenja, tisto, ki ga vedno znova pripelje na Zavod za transfuzijsko dejavnost v Splošni bolnišnici Novo mesto.
»Sam nisem nikoli potreboval krvi, jo je pa moja žena ob porodu. Drugi na srečo ne, je pa res, da se tega, kako pomembno je to prostovoljno poslanstvo, zavedaš šele, ko sam ali kdo od bližnjih potrebuje kri, ki je nenadomestljiva življenjska tekočina. Sem pa za krvodajalstvo navdušil tako hčerko Tejo kot sina Mitjo,« doda Drago, ki je zadovoljen, da krvodajalstvo še kako spodbujajo tudi v tovarni zdravil Krka, kjer je zaposlen.
No, pravzaprav že odšteva dneve, ko bo odšel v zasluženo penzijo. Ob tem se spomni na prehojeno službeno pot. Najprej je delal na kmetijski šoli na Bajnofu, 36 let in pol pa je že v Krki. Najprej je bil v proizvodnji, potem je bil varnostnik, leta 2003 pa se je pridružil poklicnim gasilcem v tem farmacevtskem gigantu. A gasilec je tudi v prostem času, več kot štiri desetletja in pol je gasilec v domačem prostovoljnem društvu PGD Otočec. Zdaj ko se bo upokojil, upa na več prostega časa, ki ga bo preživel v vinogradu, na kolesu z ženo, v družbi z vnukom ali na kmetiji, kjer pa dela res nikoli ne zmanjka. In če bo le zdravje dopuščalo, bo ostal krvodajalec vse do 65. leta.
Tudi sam se bolje počuti
Drago pravi, da se, odkar daruje kri, kar bolje počuti. Ne le zaradi zavedanja, da rešuje življenja, pač pa to opazi tudi na svojem zdravju. Če se je nekdaj soočal s krvavitvami iz nosa, teh težav zdaj, ko redno daruje kri, nima več. Spomni se še časov, ko so bili krvodajalci »nagrajeni« z dvema prostima dnevoma, po odvzemu pa so dobili kozarec metliške črnine, a Drago je tudi zdaj zadovoljen s pozornostjo, ki jo dobijo krvodajalci.
Sam nisem nikoli potreboval krvi, jo je pa moja žena ob porodu.
Te je bil deležen tudi v torek, ko je daroval jubilejnega pol litra krvi. Čestitale so mu sekretarka območnega združenja RKS Novo mesto Barbara Ozimek, vodja transfuzijskega oddelka dr. Mojca Šimc in predsednica krajevne organizacije OZRKS Otočec Alijana Guculovič. Isto dopoldne je bilo na centru za transfuzijsko dejavnost še posebno živahno in mladostno, saj so se povabilu na akcijo odzvali tudi dijaki Srednje šole za gostinstvo in turizem, ki jih je spremljala svetovalna delavka Anita Beguš.
