To je Janša povedal o morebitni prodaji Save Turizma

Premier Janez Janša danes v državnem zboru (DZ) odgovarja na poslanska vprašanja. V odgovorih na poslanski vprašanji Zmaga Jelinčiča Plemenitega (SNS) in Mojce Žnidarič (Konkretno) dotaknil aktualnih razmer v državi, spregovoril je tudi o dobrih gospodarskih kazalnikih Slovenije in uspešnem spopadanju s koronsko krizo, kar sta omenjena poslanca podkrepila z uvrstitvijo Slovenije na letvici britanskega tednika The Economist. Med 23 izbranimi članicami Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je tednik Slovenijo po uspešnosti spopada z gospodarskimi vidiki pandemične krize uvrstil na drugo mesto.

V času pandemije covida 19 do konca lanskega leta je Slovenija po premierjevih besedah ne samo ohranila potenciale, ampak jih je tudi povečala. Pomemben se mu zdi podatek, da se je razpoložljivi dohodek gospodinjstev povečal za 10 odstotkov. »Če vzamemo katero koli obdobje po letu 2008, se nikoli v nobenem primerljivem obdobju, tudi v času pred pandemijo, razpoložljivi dohodek ni povečal za 10 odstotkov, čeprav smo se v večini primerljivih obdobij zadolžili več,« je dejal premier.

Bombončki in prodaja Save Turizma

Dotaknil se je tudi očitkov o predvolilnih bonbončkih v obliki energetskih vavčerjev in poudaril, da bi moral tisti, ki jih izreka, razmisliti o tem, kaj govori. »Če bi ti očitki držali, bi to pomenilo, da si je vlada koalicija izmislila tako pandemijo kot podražitve energentov na svetovnih trgih,« je rekel Janša. Se je pa v odgovorih na poslanska vprašanja premier dotaknil še morebitne prodaje deleža sklada York v družbi Sava Turizem. »Neke druge vlade so prodale te deleže tujcem, tiste, ki zdaj naslavljajo očitke na to vlado. Ta vlada nima nič s to prodajo. Ena od prejšnjih vlad je prodala Savo Turizem tujemu skladu in zdaj ta tuji sklad ta delež ponuja drugemu tujemu skladu. Neverjetno je, kako tisti, ki so prodali marsikaj od bank, turističnih kapacitet do 'blue chipov' slovenskega gospodarstva tujcem, zdaj kažejo s prstom na to vlado.«

Janša: Vse države v EU vladale z odloki

Vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Janja Sluga je premierja povprašala o vladnem stališču do novele zakona o nalezljivih boleznih, ki ga bodo poslanci in poslanke obravnavali v četrtek. Novelo zakona so sicer pripravili v Pravni mreži za varstvo demokracije, v parlamentarni postopek pa ga je vložila poslanska skupina nepovezanih poslancev s prvopodpisanim predsednikom DZ Igorjem Zorčičem.

Premier je med drugim o tem povedal, da je zakon, ki naj bi ga pripravila civilna družba »v nasprotju z ustavo, priporočili WHO in je popolnoma neoperativen. Preberite ta zakon in se postavite v vlogo, vlade in si predstavljajte, kako bi to v praksi delovalo.«

Kako se bo izvajal zakon o dolgotrajni oskrbi?

Glede izvajanja zakona o dolgotrajni oskrbi dejal, da bodo šli predlogi prvih podzakonskih predpisov po zagotovilih ministrstev za zdravje in za delo v javno razpravo v tem tednu. V skladu s temi zagotovili bodo sprejeti do roka, ki je 18. marec, je poudaril. Nekateri med pravilniki, ki jih je treba sprejeti za ustrezno izvajanje zakona, bodo po njegovih besedah enostavni. Tak bo denimo pravilnik o vpisu izvajalcev dolgotrajne oskrbe, ki najbrž ne bo zahteval dolgotrajnega usklajevanja, je dejal.

»Pravilnik o oceni upravičenosti do dolgotrajne oskrbe pa najbrž zahteva dodatno javno razpravo, in možnost zanjo bo v naslednjih tednih,« je zagotovil danes v odgovoru na ustno poslansko vprašanje Branka Simonoviča iz Desusa, ki ga je  zanimalo več o izvajanju decembra lani sprejetega zakona, saj bo treba po njegovih besedah sprejeti podzakonske predpise, ki bodo med drugim podrobneje opredeljevali nabor in način izvajanja storitev dolgotrajne oskrbe.

Z zakonom o dolgotrajni oskrbi, ki ga je DZ sprejel 9. decembra lani, se to področje sistemsko ureja. Določen je niz ukrepov, namenjenih polnoletnim osebam, ki so trajno odvisne od pomoči drugega in potrebujejo pomoč pri osnovnih in podpornih vsakodnevnih opravilih. Sistem zajema institucionalno oskrbo, oskrbo na domu, oskrbovalca družinskega člana in denarni prejemek. V vse oblike oskrbe razen institucionalne je vključena pravica do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti ter e-oskrba..