DELJENJE SREDSTEV
To je KPK ugotovil v postopku sofinanciranja Zavoda Iskreni
Imenovanje oseb, ki so v kabinetu ministra zaposlene na njegovo osebno zaupanje, v strokovno razpisno komisijo predstavlja realno korupcijsko tveganje, pišejo v poročilu. V primeru Zavoda Iskreni kršitev niso ugotovili.
Odpri galerijo
Janez Cigler Kralj. FOTO: Nebojša Tejic, STA
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je zaključila postopek ugotavljanja obstoja nasprotja interesov pri izvedbi javnega razpisa ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, na katerem je sredstva med drugimi pridobil tudi Zavod Iskreni (minister Janez Cigler Kralj je bil med soustanovitelji). »Ker ni ugotovila kršitev določb Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, je postopek ustavila,« so sporočili iz KPK. Ugotovili so tudi, da podobne situacije lahko predstavljajo realno korupcijsko tveganje, zato je ministrstvo pozvala k proaktivni transparentnosti v tovrstnih primerih.
Gre za izvedbo razpisa za sofinanciranje projektov za pomoč najbolj ranljivim skupinam prebivalcem zaradi epidemije covida 19 in zmanjševanje njenih posledic. Na podlagi pridobljenih pojasnil in dokumentov je razvidno, da je bila edina vloga ministra v tem postopku podpis sklepa o začetku postopka in imenovanju članov strokovne komisije, ki so ga pripravile strokovne službe in jim je v celoti sledil (bil je torej zgolj podpisnik, ne pa tudi pripravljavec dokumenta oziroma vsebine tega sklepa). Zgolj s tem ravnanjem pa se minister ni mogel znajti v okoliščinah nasprotja interesov, pojasnjuje KPK.
V postopku so preučili tudi morebitna korupcijska tveganja in ugotovili, da imenovanje oseb, ki so v kabinetu ministra zaposlene na njegovo osebno zaupanje, v strokovno razpisno komisijo predstavlja realno korupcijsko tveganje: »V posameznih primerih (kot je bilo tudi v konkretnem primeru, ko je med izbranim prejemniki sredstev tudi zasebni zavod, katerega lastnik je bil do nastopa ministrske funkcije minister sam) se namreč lahko – kljub strokovnosti in izkušnjam članov – v javnosti vzbudi vtis pristranskosti odločanja teh oseb. Gre namreč za osebe, ki jim minister osebno zaupa (to izkazuje njihova kabinetna zaposlitev za določen čas oziroma v trajanju mandata ministra), s čimer je povsem realno pričakovati, da bodo te osebe ravnale v skladu z ministrovimi pričakovanji.« KPK predlaga, da je v takšnih primerih najpomembnejša proaktivna transparentnost, s čimer se lahko prepreči kakršne koli dvome o pristranskosti in objektivnosti odločanja: »Navedeno je Komisija izpostavila tudi v dopisu, ki ga je danes poslala ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.«
Gre za izvedbo razpisa za sofinanciranje projektov za pomoč najbolj ranljivim skupinam prebivalcem zaradi epidemije covida 19 in zmanjševanje njenih posledic. Na podlagi pridobljenih pojasnil in dokumentov je razvidno, da je bila edina vloga ministra v tem postopku podpis sklepa o začetku postopka in imenovanju članov strokovne komisije, ki so ga pripravile strokovne službe in jim je v celoti sledil (bil je torej zgolj podpisnik, ne pa tudi pripravljavec dokumenta oziroma vsebine tega sklepa). Zgolj s tem ravnanjem pa se minister ni mogel znajti v okoliščinah nasprotja interesov, pojasnjuje KPK.
V postopku so preučili tudi morebitna korupcijska tveganja in ugotovili, da imenovanje oseb, ki so v kabinetu ministra zaposlene na njegovo osebno zaupanje, v strokovno razpisno komisijo predstavlja realno korupcijsko tveganje: »V posameznih primerih (kot je bilo tudi v konkretnem primeru, ko je med izbranim prejemniki sredstev tudi zasebni zavod, katerega lastnik je bil do nastopa ministrske funkcije minister sam) se namreč lahko – kljub strokovnosti in izkušnjam članov – v javnosti vzbudi vtis pristranskosti odločanja teh oseb. Gre namreč za osebe, ki jim minister osebno zaupa (to izkazuje njihova kabinetna zaposlitev za določen čas oziroma v trajanju mandata ministra), s čimer je povsem realno pričakovati, da bodo te osebe ravnale v skladu z ministrovimi pričakovanji.« KPK predlaga, da je v takšnih primerih najpomembnejša proaktivna transparentnost, s čimer se lahko prepreči kakršne koli dvome o pristranskosti in objektivnosti odločanja: »Navedeno je Komisija izpostavila tudi v dopisu, ki ga je danes poslala ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.«
