To je resnica o analizi 'strupenega saharskega peska', ki so ji nasedli številni Slovenci

Minuli vikend je Slovenijo zajel puščavski prah. Z njim je bila povišana tudi koncentracija prašnih delcev, še posebej PM10 in PM2,5. Dež v začetku tedna je prah spral iz ozračja, in čeprav so vremenoslovci Agencije Republike Slovenije za okolje pojasnjevali, da so nad naše kraje peščeni prah prinesli močni višinski vetrovi južnih smeri, so se našli takšni, ki razlagi niso verjeli. Na družabnih omrežjih so se pojavili različni zapisi in teorije zarot, ki govorijo o tem, da v motnem oblaku nad Slovenijo ni bilo puščavskega prahu, temveč nevarne in strupene snovi.

Na facebooku se je pred dnevi pojavil zapis, v katerem avtor trdi, da je Kemijski inštitut analiziral pesek, ki pada z neba, in prišel do šokantnih ugotovitev. »Kemijski inštitut je analiziral »pesek«, ki nam pada z neba, našli so aluminij, barijev nikelj in arzen (kovine, ki jih v puščavi Sahara NI!!) v količinah, ki do 700-krat presegajo dovoljene meje; arzena 44-krat, barija 660-krat, niklja 2500-krat, cinka 64-krat in železa 23-krat več. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da vzorci vsebujejo 14,2 miligrama na kilogram aluminija v tem saharskem pesku, »pesek« pa vsebuje 10,342 miligrama na kilogram, torej 728-krat več aluminija,« je zapisal avtor. Njegovo objavo je poobjavilo več kot 5800 uporabnikov družabnega omrežja.

Ali te navedbe držijo, smo preverili na Kemijskem inštitutu, kjer so nam pojasnili, da so navedbe avtorja izmišljene. »V zvezi z navedbo na facebook profilu osebe P. G., kjer je zapisano, da je Kemijski inštitut analiziral saharski pesek in kjer je v nadaljevanju navedeno tudi, kaj vse in v kakšnih količinah naj bi našli v vzorcih, sporočamo, da takšnih analiz na Kemijskem inštitutu nismo opravili.«

Teorije o strupenem pesku niso nove

Razne teorije zarot o 'nevarnem' puščavskem pesku, ki je poln toksičnih snovi, se tokrat niso pojavile prvič. Najbolj zagreti teoretiki so že dlje prepričani, da svetovne elite načrtno v zrak spušča nevarne kovine, s katerimi nameravajo zastrupiti človeštvo. Da bi dokazali teorijo o nevarnih kovinah, se na družabnih omrežjih pogosto pojavijo posnetki s pozivi k uporabi magneta na tem pesku. Snovi, ki se primejo na magnet, naj bi dokazovale njihove teorijo o zastrupljanju s težkimi kovinami in teorijo o kemičnih snoveh – chemtrailsih.

»Saharski prah, ki ga prinese veter, vsebuje mešanico delcev, ki se dvignejo s površja severne Afrike. Pomešajo se z antropogenim onesnaženjem zraka, ko prah nese proti Evropi in Združenemu kraljestvu,« je lansko jesen za Reuters dejala Barbara Maher, profesorica in direktorica Centra za okoljske raziskave na univerzi Lancaster. Dodala je, da značilna rdeča barva odraža prisotnost majhnih količin hematita – minerala, ki je šibko magneten.

Poleg hematita lahko puščavski pesek vsebuje močnejše magnetne mineral, kot sta magnetit in maghemit. Saharski prah lahko vsebuje tudi umetne delce magnetita in druge delce onesnaženja, ki se mešajo, ko prah potuje proti severu. Maherjeva je še dejala, da so kovine, ki izhajajo iz onesnaženega zraka, običajno prisotne v veliko nižjih količinah kot naravni viri kovinskih prašnih delcev. Dodajajo, da magnetizem saharskega peska ne podpira teorije zarote o chemtrailsih in da saharski pesek vsebuje naravne magnetne delce, vključno s hematitom, ki daje prahu značilno rdečo barvo.