To je glede toče Slovencem uspelo prvim na svetu (FOTO)
Skupina slovenskih znanstvenikov je v velikih vzorcih toče, ki je junija 2019 klestila na območju Poljanske doline ob Kolpi in Beli krajini, prva na svetu našla tudi delce mikroplastike. Kot so izpostavili, rezultati analize nakazujejo, da lahko k nastanku velikih ledenih kosov prispeva tudi mikroplastika.
Slovenske znanstvenike je k analizi nadpovprečne toče med drugim spodbudilo nepoznavanje vzroka tega ekstremno redkega pojava. Želeli so bolje razumeti ta ogrožujoč pojav za živali, rastline in ljudi ter poiskati odgovor na vprašanje, zakaj je velikanska toča v zadnjih letih vse pogostejša.
Vloga domačinov, ki so velike ledene kose shranili v zamrzovalnike
Glede na poročila evropske podatkovne baze za ekstremne vremenske razmere je bilo samo letos v evropskem prostoru 26 opisanih primerov toče, večje od osem centimetrov, in 90 primerov toče, večje od pet centimetrov, kar ni zanemarljiv podatek, je na predstavitvi rezultatov raziskave dejal Matej Butala z ljubljanske biotehniške fakultete.
»Dejanskega vzroka ni, verjetno ni enak povsod. To je kompleksen pojav, ki se spreminja na različnih lokacijah,« je pojasnil in dodal, da so morali za pridobitev izsledkov ubrati interdisciplinaren pristop, svojo vlogo pa so odigrali tudi domačini, ki so nadpovprečno velike ledene kose shranili v zamrzovalnike. Z njihovo pomočjo so tako vzorce, velike tudi do 13 centimetrov, pridobili zelo hitro in jih pripeljali na biotehniško fakulteto, kjer so se odločili, kako jih bodo analizirali. Nato so s pomočjo visoko zmogljivega sekvenciranja določili posamezne vrste bakterij v toči. Po besedah Butale so identificirali številne bakterije, tudi takšne, ki sprožajo tvorbo kristalov ledu v oblakih.
Kot je podčrtal Butala, pa je raziskovalce še posebej presenetilo to, da se je toča formirala 11 kilometrov nad površjem in da so od tam mikroplastiko tudi pridobili. »Ta je bila zajeta kot neka kapsula, ki pade z oblaka navzdol, in v središču te toče, kar je presenetljivo,« je poudaril.
Kaj pa vpliv mikroplastike na podnebne spremembe?
Vplivala bi lahko bodisi z vidika segrevanja bodisi ohlajanja ozračja, pri čemer pa raziskovalci ne morejo podati uniformne razlage, je poudarila raziskovalka. Mikroplastični delci so namreč sestavljeni iz mnogo različnih materialov, razlikujejo se po barvi in pigmentih, pri čemer naj bi ravno zadnji vplivali na to, ali bo določen delec prispeval k segrevanju oz. ohlajanju ozračja. So pa dosedanje raziskave ugotovile, da naj bi ravno delci ostankov avtomobilskih gum, ki se nalagajo na ledenikih, posledično sprožali hitrejše taljenje ledu.
Raziskovalci sedaj upajo, da bodo s svojimi izsledki spodbudili tudi druge raziskovalce, da bi se na podoben način lotili analize tovrstnih pojavov. Na podlagi večjega števila vzorcev bi lahko, kot je povedal Butala, še z večjo gotovostjo trdili, da mikroplastika prispeva k nastanku tako velike toče.
