To je Slovenija: v čakalnih vrstah podvojeni, neobstoječi in umrli bolniki
Direktorat za digitalizacijo v zdravstvu je v zadnjih treh tednih čakalne sezname s pregledom seznamov skrajšal za 23.000 bolnikov. Nekateri ljudje s seznamov sploh niso obstajali, drugi so bili podvojeni, nekateri pa pokojni, je na delovnem srečanju s predstavniki zdravstvenih zavodov dejala v. d. generalnega direktorja direktorata Alenka Kolar. Kolarjeva je opozorila, da so čakalni seznami polni človeških napak in napak zaradi informacijske tehnologije. V seznamih se pojavljajo tudi ljudje, naročeni na datume, ki so že minili. »Naše delo še ni končano. Ocenjujem, da je takih IT-napak v čakalnih seznamih še trikrat toliko.«
Do čakalnih seznamov lahko direktorji zdravstvenih ustanov in njihovi zaposleni dostopajo prek aplikacije, ki jo je naredil NIJZ. V njej lahko pregledajo, ali je s podatki kaj narobe in kako čakalne sezname vidi sistem e-naročanje.
Kdo mora poskrbeti, da so čakalni seznami pravilni?
Direktorje zdravstvenih ustanov je opozorila, da morajo sami skrbeti za to, da bodo čakalni seznami pravilni. »Prevzeti morate odgovornost, da s pomočjo programerskih hiš očistite čakalne sezname, da pridemo do dejanske številke, koliko ljudi čaka.« Direktorjem je še naročila, naj nadzorujejo svoje podatke in naj nekdo od zaposlenih pregleduje čakalne vrste. Kolarjeva je pregled čakalnih seznamov napovedala pred mesecem dni. Takrat je dejala, da bodo podatke najprej prečistili in skušali ugotovili, koliko ljudi čaka za določen poseg in pri katerem izvajalcu.
Predstavniki ministrstva za zdravje sicer danes na delovnem srečanju na Brdu pri Kranju izvajalcem javne zdravstvene dejavnosti predstavljajo ukrepe za stabilizacijo zdravstvenega sistema in epidemične ukrepe. V prvem delu srečanja so predstavniki ministrstva predstavili ukrepe za stabilizacijo zdravstvenega sistema. Drugi del pa je namenjen predstavitvi ukrepov za obvladovanje epidemije covida 19.
