To je stoletnik, ki je spremenil podobo Slovenije (FOTO)
Stoti rojstni dan je praznoval Stanko Kristl, ugledni slovenski arhitekt, ki se je 29. januarja 1922 rodil v Ljutomeru. »Takrat so arhitektu zaupali, pa niso vedeli, kaj bodo dobili,« je povedal, ko so ga pred leti vprašali, zakaj meni, da projekta UKC danes ne bi mogli izpeljati.
Prof. dr. Stanko Kristl, eden najvidnejših slovenskih arhitektov sploh, je arhitekt v najširšem smislu, profesor, raziskovalec, inovator, humanist, akademik ter nenehni kritični mislec.
Njegova izjemna dela, kot so stanovanjski blok Prule v Prijateljevi ulici v Ljubljani, atrijske hiše v Borsetovi ulici v Ljubljani, trgovsko-stanovanjski blok v Šaleški ulici v Velenju, Osnovna šola dr. Franceta Prešerna v Kranju, vrtec Mladi rod v Črtomirovi ulici v Ljubljani, Splošna bolnišnica v Izoli, Diagnostično-terapevtsko-servisni objekti UKC Ljubljana, so ob svojem nastanku vznemirjala tako domačo kot mednarodno javnost – in tako je še danes, kot so zapisali v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO), kjer so 2017. pripravili obsežno monografsko razstavo z naslovom Stanko Kristl, arhitekt.
Pester življenjepis
Maturiral je na mariborski gimnaziji leta 1945. Na Oddelku za arhitekturo Tehniške fakultete Univerze v Ljubljani je 1954. diplomiral pri prof. Edvardu Ravnikarju in je bil med 1954. in 1959. njegov asistent. V naslednjih letih je bil vodja projektantske skupine za gradnjo ljubljanske bolnišnice, pozneje kliničnega centra ter avtor številnih projektov in realizacij bolnišnic doma in v tujini. Leta 1980 je bil imenovan za izrednega profesorja za področje družbene in stanovanjske zgradbe, 1981. promoviran za doktorja arhitekturnih znanosti in začel 1982. poučevati na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani.
Leta 1986 je bil izvoljen za rednega profesorja in je predaval do 1993. Med letoma 1996 in 2007 je predaval na Oddelku za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Za izrednega člana SAZU je bil izvoljen 5. maja 2005, za rednega pa 5. maja 2011.
Bil je član upravnega odbora Društva arhitektov Slovenije, upravnega odbora Društva oblikovalcev Slovenije in upravnega odbora Prešernovega sklada, predsednik področne komisije Prešernovega sklada za arhitekturo in oblikovanje, član upravnega odbora Zveze arhitektov Jugoslavije, predsednik Društva oblikovalcev Slovenije (1970–1975), član upravnega odbora Društva likovnih oblikovalcev Jugoslavije in je član Sveta za varstvo okolja RS.
Izvedenih je bilo 61 urbanističnih in arhitekturnih realizacij, med katerimi so javno avtorsko in spomeniško zaščiteni ter nagrajeni z državnimi nagradami in priznanji: blok Prule na Prijateljevi, atrijske hiše v Borsetovi ulici v Ljubljani, trgovsko-stanovanjski blok v Šaleški ulici v Velenju, OŠ dr. Franceta Prešerna v Kranju, vrtec Mladi rod v Črtomirovi ulici v Ljubljani in DTS objekti UKC v Ljubljani. Poleg izvedenih je neizvedenih več kot 70 projektov. Večina realizacij je ustvarjena prek prvonagrajenih natečajnih projektov.
Takrat so arhitektu zaupali, pa niso vedeli, kaj bodo dobili.
Skupno število natečajnih projektov je bilo 52, od teh 44 nagrajenih, 14 s prvo nagrado. Dva sta bila nagrajena z dvakratno vsoto prve nagrade. Avtorskih objav je 72 v različnih domačih in mednarodnih publikacijah ter 145 objav o avtorjevih delih, ki so bila javno prikazana na 36 razstavah doma in v tujini. Svoja dela je predstavil na 18 domačih in mednarodnih kongresih, seminarjih ter simpozijih. Opravljenih in objavljenih je 10 znanstvenih raziskav, ki zajemajo predvsem vprašanje prostorskega dojemanja in bivanja. Je mentor dvajsetim diplomskim, magistrskim in doktorskim nalogam.
Vrsta nagrad in priznanj
Prejel je plaketo s priznanjem za sodelovanje pri postavitvi druge mednarodne razstave »Porodica i domačinstvo« v Zagrebu leta 1958, nagrado Zveze arhitektov Jugoslavije za najboljšo realizacijo stanovanjske arhitekture v Jugoslaviji, stanovanjski blok Univerze na Prulah v Ljubljani (1959), nagrado Prešernovega sklada za trgovsko-stanovanjski objekt v Velenju (1964), Prešernovo nagrado za šolo dr. Franceta Prešerna v Kranju (1970), spomenico in plaketo Borbe za najboljšo arhitektonsko delo arhitektov Slovenije (1969), Župančičevo nagrado za DTS objekte UKC v Ljubljani (1976), red dela z zlatim vencem za realizacijo DTS objektov UKC v Ljubljani (1981), platinasti svinčnik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (2006), Plečnikovo medaljo za življenjsko delo (2006), nagrado trend za življenjsko delo (2009) in priznanje in plaketo ob 35-letnici delovanja UKC Ljubljana (2010). Še zlasti se je razveselil, ko mu je županja občine Ljutomer Olga Karba leta 2018, ob 150. obletnici 1. slovenskega tabora, podelila plaketo 1. slovenskega tabora.
Je arhitekt v najširšem smislu, profesor, raziskovalec, inovator, humanist, akademik ter nenehni kritični mislec.
Pripada najmočnejši in najvplivnejši skupini arhitektov slovenske moderne.
