To je ugotovil KPK o Janševih luksuznih počitnicah
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) pri druženju predsednika vlade Janeza Janše z lobistom Božom Dimnikom in s poslovnežem Andrejem Marčičem na otoku Mavricij ni ugotovila kršitev protikorupcijske zakonodaje, zato je postopek ustavila. Prav tako ni potrdila kršitev pri oddaji naročil Marčičevemu podjetju, je pa podala nekaj priporočil.
Lani poleti je namreč portal Necenzurirano objavil slike, iz katerih izhaja, da se je Janša med dopustom na Mavriciju družil z lobistom Božom Dimnikom in s poslovnežem Andrejem Marčičem. Nekoliko pozneje je Pop TV objavil še slike iz leta 2016, na katerih naj bi bil Janša kot takratni opozicijski poslanec v državnem zboru na Marčičevi jahti skupaj z Dimnikom.
Po navajanju medijev bi to lahko bilo sporno, saj je bilo Marčičevo podjetje Integralis leta 2020 na javnem razpisu generalnega sekretariata vlade izbrano za projekt Celovita prenova podatkovnega centra in Nakup specifične sistemske in informacijske opreme. Dimnik pa je znani lobist.
Niso potrdili kršitev
KPK, kjer lahko sicer obravnavajo le zadeve, od katerih ni preteklo več kot pet let, navaja, da ne v zvezi z druženjem Janše z Marčičem in Dimnikom ne v zvezi z oddajo javnih naročil Integralisu niso potrdili kršitev zakona o preprečevanju korupcije. Kršitev niso odkrili niti v »zvezi s selitvijo sedeža konzulata na Mavriciju«.
Kot pravijo, vsakega stika predstavnika javnega sektorja s predstavnikom zasebnega sektorja ni mogoče samodejno opredeliti kot lobističnega. Pri tem komisija tudi ni prejela nobene prijave o sumih nezakonitega lobiranja v povezavi s predsednikom vlade niti drugih konkretnih informacij, iz katerih bi izhajali sumi kršitev s področja lobiranja, so zapisali.
Obstajajo pa korupcijska tveganja
KPK pa je zaznal korupcijska tveganja in sum kršitev iz pristojnosti Državne revizijske komisije pri javnih naročilih generalnega sekretariata vlade. Revizijski komisiji je zato »podala predlog za uvedbo postopka o prekršku, generalnemu sekretariatu vlade pa priporočilo, naj v primerih, ko zaradi zaupnosti dela razpisne dokumentacije te ne more v celoti objaviti na portalu javnih naročil, omogoči alternativni način seznanitve z razpisno dokumentacijo«. To naj omogoči »na način in v rokih, da bo v postopek lahko pritegnjenih čim več gospodarskih subjektov oziroma da bo zagotovljena konkurenca med ponudniki«, so zapisali pri KPK.
