To je ustavno sodišče odločilo o posegu v omrežnine
Ustavno sodišče je zavrglo dva poskusa sprožitve ocene ustavnosti določil zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov, ki so s posegom v omrežnine znižala cene elektrike. Zavrglo je tako zahtevo Sindikata delavcev energetike Slovenije kot pobudo Agencije RS za energijo.
Zakon posegel v prihodke podjetij
Gre za vprašanje trimesečne zamrznitve plačevanja omrežnin, ki je prihodek elektrodistribucijskih podjetij, obračunava pa jo agencija za energijo. Zakon je posegel v poslovne prihodke elektrodistribucijskih podjetij, ki jih ta uporabljajo za naložbe v distribucijsko omrežje, pa tudi v pristojnost omenjenega regulatorja. Ukrep se izteče s 30. aprilom.
Sindikat delavcev energetike Slovenije je ob argumentaciji, da je reprezentativni sindikat v državi za dejavnost energetike, njegovi člani pa imajo sklenjene pogodbe o zaposlitvi z elektrodistribucijskimi podjetji, na poslovanje katerih vpliva izpodbijana določba, trdil, da izpodbijana zakonska določba konkretno in neposredno ogroža pravice delavcev.
Pri tem so se sklicevali na ocene, da bi zaradi ukrepa skupni izpad pričakovanih prihodkov od omrežnine letos lahko po nekaterih ocenah dosegel do 72 milijonov evrov, izguba podjetij pa bi lahko znašala 16 milijonov evrov. Obenem so opozarjali na zmanjšani obseg vlaganj v elektroenergetsko distribucijsko infrastrukturo, letos za skoraj 60 milijonov evrov, z nadaljnjimi negativnimi učinki na predvidena vlaganja do 2030. Poslabšanje finančnih kazalnikov elektrodistribucijskih podjetij bi lahko imelo po njihovem prepričanju negativne posledice za zaposlene.
Sodniki: Sindikat ni dokazal naposredne ogroženosti delavcev
Ustavni sodniki v soglasno sprejeti odločitvi ugotavljajo, da je sindikat izkazal pogoj reprezentativnosti, ni pa izkazal konkretne in neposredne ogroženosti pravic delavcev, ki naj bi jo neposredno povzročila izpodbijana oprostitev plačevanja omrežnin.
Agencija za energijo in njena direktorica Duška Godina medtem v svoji pobudi za presojo ustavnosti trdita, da je DZ na predlog vlade z začasno določitvijo višine tarifnih postavk omrežnine in zahtevo po spremembi metodologije (znižanja upravičenih stroškov in reguliranega donosa) posegel v pravni položaj agencije kot neodvisnega sektorskega regulatorja, ki je izključno pristojen za odločanje na omenjenih področjih. Sklicujeta se na evropsko zakonodajo na tem področju in tudi dosedanjo sodno prakso Sodišča EU.
Ustavno sodišče navaja, da je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik ustavne presoje predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.
Pri tem pojasnjuje, da so državni organi ustanovljeni z zakonom za izvrševanje funkcij države. Glede na to so nosilci pristojnosti in ne nosilci pravic in pravnih interesov, s katerimi bi lahko prosto razpolagali. Spominja tudi, da je ustavno sodišče že večkrat odločilo, da na splošno državnim organom ni mogoče priznati pravnega interesa za izpodbijanje določb predpisov, ki urejajo njihov lastni položaj oziroma pristojnosti.
Ustavni sodniki so tako soglasno presodili, da ne agencija kot sektorski regulator za področje električne energije ne direktorica Godina pravnega interesa z navedbami o posegih v svojo pristojnost nista izkazali.
Za zadržanje tudi društvo Mali delničarji Slovenije
Se je pa na ustavno sodišče s pobudo za presojo ustavnosti posega v omrežnine s predlogom za začasno zadržanje zakona obrnilo tudi društvo Mali delničarji Slovenije. Argumenti so podobni kot v primeru sindikata. Ker pa so mali delničarji okoli petinski lastnik elektrodistribucijskih podjetij, je dodan še argument, da je država v prihodke podjetij posegla mimo zakonskih pravil, ki veljajo za korporativno upravljanje delniških družb, saj je bila vloga skupščine kot najvišjega organa podjetij zanemarjena.
