To je vse, kar morate za zdaj vedeti o delovni soboti: ali bodo šole in vrtci odprti?

Pisali smo že, da bodo poslanci na zadnji avgustovski dan, torej danes, na izredni seji sprejemali interventni zakon o ukrepih za pomoč in sanacijo po nedavni ujmi. Gre sicer za širok nabor ukrepov za gospodinjstva, gospodarstvenike, občine in državne projekte, predlog zakona pa vsebuje okoli 140 členov. 98. člen govori o solidarnostni delovni soboti in solidarnostnem prispevku, katerih sredstva bodo šla v sklad za obnovo Slovenije. Solidarnostna sobota je pritegnila največ pozornosti, z njeno izvedbo pa se ne strinjajo vsi.

Ne štiri, temveč dve delovni soboti

Med prvotnimi predlogi je veljalo, da bi od septembra do konca leta izvedli štiri delovne sobote, vsako drugo soboto v mesecu. Po predlogu bodo lahko zaposleni namenili delež dohodnine, lahko pa bodo namesto tega izbrali delo na solidarnostno soboto.

Po interventnem zakonu, ki ga je potrdila vlada in ga poslala v DZ, pa velja:

• Dve delovni soboti: delodajalec po posvetovanju s sindikatom oziroma svetom delavcev ali delavskim zaupnikom, če tega ni, pa z delavci pri delodajalcu, določi največ eno soboto v letu 2023 in eno v 2024 kot solidarnostno delovno soboto.

• Organizacija tega dne je v celoti prepuščena soglasju delodajalcev in delavcev. Če bo delavec pisno soglašal z opravljanjem dela in bo opravljal delo na solidarnostno delovno soboto, bo delavcu pripadala plača za opravljeno delo, delavec pa se bo s tem pisnim soglasjem odpovedal znesku dela plače za tisti dan in ga bo delodajalec nakazal v Sklad za obnovo. Enak znesek pa bo v ta sklad prispeval tudi delodajalec.

• Kot solidarnostna delovna sobota se šteje tudi kak drug dan, če je delovni proces pri delodajalcu oblikovan tako, da redno delo ne poteka tudi v soboto.

• Minister za finance Klemen Boštjančič je za Odmeve dejal: »Tisti, ki se ne bodo odločili za delovne sobote, bodo prispevali 0,3 odstotka dohodnine, podjetja pa 0,8 odstotka dobička pred davki.«

Kako bo z delovnimi sobotami v javnem sektorju in državni upravi, se še ne ve

»Podrobnosti glede izvedbe solidarnostne sobote v državni upravi in širše v javnem sektorju bodo še dogovorjene,« so nam odgovorili z Ukoma.

O podrobnostih delovnih sobot, ali se bodo te dotikale tudi zaposlenih v šolstvu in vzgoji, niso seznanjeni niti na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje. »Državni zbor bo interventni zakon sprejemal na izredni seji 31. avgusta, zato za zdaj še ne moremo napovedati, kako bi potekale delovne sobote oziroma ali bi bile šole takrat odprte. Zadeve in možne rešitve preučujemo. Več usmeritev bo znanih, ko bo besedilo sprejeto.«

Branimir Štrukelj: Jasnega odgovora še nismo prejeli

Kaj o obveznem prispevku in solidarnostni soboti menijo zaposleni v šolstvu, smo vprašali tudi tajnika Sviza Branimirja Štruklja. Na vprašanje, ali so že seznanjeni s tem, kako bi solidarnostne sobote potekale, nam je zapisal: »Opozorili smo, če bodo uveljavljene solidarnostne sobote, ena letos in druga prihodnje leto, ki bodo prostovoljne, je treba razrešiti vprašanje hkratnega odprtja vrtcev in šol, saj starši ne bodo mogli na delo, če vrtci ne bodo odprti. To hkrati pomeni, da solidarnostna sobota za zaposlene v vrtcih in vsaj osnovnih šolah ne bi bila prostovoljna, ampak obvezna. Jasnega odgovora, kaj bo z odpiranjem vrtcev in pogojno tudi šol v času solidarnostnih sobot, nismo prejeli.«

Štrukelj je kritičen do 98. člena, ki predvideva izvedbo solidarnostne delovne sobote. »Z interventnim zakonom smo se seznanili na MDDSZ in opozarjali na pomanjkljivosti zakona, na nedorečenosti in na preširoka pooblastila, ki jih v imenu poplav zakon podeljuje nekaterim ministrom. Tako smo opozorili, da ni nobenega razloga, da minister za vzgojo in izobraževanje prejme splošno pooblastilo za spreminjanje standardov in normativov v vrtcih in šolah, ki je vezano na preprosto argumentacijo, da je to povezano s katastrofalnimi poplavami. Zdi se, da gre za neprilagojen prenos pooblastil ministru, ki so veljala v času epidemije covida,« je zaključil.

Na vprašanje, kako so zaposleni sprejeli novico o delovnih sobotah, je kratko in jasno odgovoril: »Zaposleni z vsebino interventnega zakona še niso bili širše seznanjeni, saj se je predlog spreminjal iz ure v uro. Če bo danes v državnem zboru sprejet, ga bomo podrobno preučili.«

Kakšen bo obseg solidarnostnih delovnih sobot oziroma koliko finančnih sredstev si lahko Sklad za obnovo Slovenije obeta, je težko napovedati, saj še ni znano, koliko delodajalcev bo organiziralo delovni proces, saj, kot smo že napisali, se morata obe strani, tako delodajalec kot delavec, strinjati. Delodajalec bo moral o takšni soboti še pred njeno izvedbo seznaniti Finančno upravo RS (Furs).