To je zgodba istospolnega para, ki je povzročil spremembo glede posvojitev
Te dni odmeva odločitev ustavnega sodišča, ki je odločilo, da je zakonodajna ureditev, ki določa, da lahko zakonsko zvezo skleneta le osebi različnega spola in da istospolna partnerja, ki živita v formalni partnerski zvezi, ne moreta skupaj posvojiti otroka, v neskladju z ustavno prepovedjo diskriminacije. DZ ima za odpravo neustavnosti pol leta. Do tedaj velja, da je zakonska zveza življenjska skupnost dveh oseb ne glede na spol in da lahko istospolna partnerja, ki živita v partnerski zvezi, skupaj posvojita otroka pod enakimi pogoji kot zakonca.
Kako je sploh prišlo do spremembe? V ozadju je zgodba gejevskega para, zahtevo za ustavno presojo pa je vložila njuna odvetnica Mateja Resnik Strozak, sicer specializirana za varstvo človekovih pravic. Kot je povedala v oddaji 24ur, je par, ki želi ostati anonimen, v tujini posvojil prvega otroka, pozneje pa v domovini legaliziral status družine. Pred šestimi leti sta nato zaprosila za posvojitev drugega, a bila na vseh ravneh odločanja neuspešna. Odločili so se za ustavno presojo in po treh letih dočakali sodbo. Par je menda po odločitvi presrečen. »Zanje je ustavno sodišče sprejelo pomembno sporočilo. In sicer, da njihova družina v ničemer ni drugačna kot družina njihovih vrstnikov, ki imajo raznospolna starša.«
Dve ločeni odločbi
Ustavno sodišče je v dveh ločenih odločbah razveljavilo prvi stavek tretjega odstavka 2. člena zakona o partnerski zvezi in prvo alinejo 22. člena družinskega zakonika. Dodatno je ugotovilo, da je prvi odstavek 3. člena družinskega zakonika v delu, v katerem določa, da je zakonska zveza življenjska skupnost moža in žene, v neskladju z ustavo. Prav tako sta prvi odstavek 213. člena in 223. člen družinskega zakonika v neskladju z ustavo.
Neustavnih je bilo tudi več določb prejšnjega zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Ustavno sodišče je določilo, da mora neskladje veljavnih zakonov DZ odpraviti v šestih mesecih.
Takšna odločitev po oceni ustavnega sodišča »ne uvaja pravice do posvojitve, ne zmanjšuje pomena tradicionalne in še zlasti ne biološke družine za korist otroka ter ne vpliva na položaj takih družin. Pomeni pa, da mora zakonodajalec pri urejanju posebnega varstva otrok, za katere biološki starši ne skrbijo (več) in ki zato nimajo možnosti živeti v svoji primarni družini, upoštevati ustavno prepoved diskriminacije in istospolnim partnerjem omogočiti, da se uvrstijo na seznam kandidatov za skupno posvojitev. V vsakem primeru pa izbiro najprimernejših posvojiteljev za konkretnega otroka opravi center za socialno delo, na predlog katerega sodišče ob upoštevanju največje koristi otroka odloči o njegovi posvojitvi.«
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti bo po napovedi ministra Luke Mesca v tednu ali dveh pripravilo zakonodajni predlog za odpravo neustavnosti ureditve, ki istospolnim partnerjem ne omogoča poroke in posvojitve otrok. Na ministrstvu pa so poudarili, da samo zakonsko urejeno priznavanje pravic istospolnih parov lahko pripelje k dejanskemu zavedanju o tem, da je vsak posameznik obravnavan enakopravno in spoštljivo.
