Primerjava cen hrane in pijače v Sloveniji in na Hrvaškem: to kažejo statistični podatki
Eurostat je za 36 evropskih držav objavil prvo oceno dejanske individualne potrošnje na prebivalca in BDP na prebivalca v standardih kupne moči (SKM) ter ravni cen za več skupin proizvodov in storitev za končno potrošnjo gospodinjstev v letu 2022, je zapisano na straneh Statističnega urada Republike Slovenije.
V standardih kupne moči je bil BDP na prebivalca v Sloveniji lani za 8 odstotkov nižji od povprečja v Evropski uniji, dejanska individualna potrošnja na prebivalca pa za 10 odstotkov manjša. Cene alkoholnih pijač in tobaka so bile nižje kot v Avstriji, Italiji in na Hrvaškem.
Materialna blaginja gospodinjstev
Potrošnja na prebivalca v SKM – ta zaradi izračuna na podlagi cen blaga in storitev, ki jih posamezniki dejansko trošijo, bolje odraža materialno blaginjo gospodinjstev kot podatek o BDP na prebivalca – je v Sloveniji lani dosegla 90 odstotkov povprečja v Evropski uniji, kar je za 5 odstotnih točk več kot leto prej. Med 36 evropskimi državami je bila ta potrošnja najvišja v Luksemburgu (za 38 odstotkov višja od povprečja), najnižja pa v Albaniji (za 60 odstotkov nižja od povprečja).
Evropska primerjava ravni cen skupin proizvodov in storitev, namenjenih za končno potrošnjo gospodinjstev, kaže, da je raven cen v Sloveniji v prejšnjem letu dosegala 91 odstotkov povprečja ravni cen v Evropski uniji. Od držav članic je imela v povprečju najdražje proizvode in storitve za končno potrošnjo Irska (z za 46 odstotkov višjo ravnijo od povprečja), najcenejše pa Romunija (z za 42 odstotkov nižjo ravnijo od povprečja).
Hrana in brezalkoholne pijače cenejše kot v Avstriji in Italiji
Razlike v cenah v opazovanih skupinah proizvodov in storitev v Sloveniji in sosednjih državah so bile najizrazitejše pri skupini gostinske in nastanitvene storitve: v Italiji in Avstriji so bile cene teh storitev za 21 odstotkov oz. 20 odstotkov višje, na Hrvaškem in na Madžarskem pa za 6 odstotkov oziroma 30 odstotkov nižje od cen v Sloveniji.
Precej so se razlikovale tudi cene v skupini oblačila: v Italiji in Avstriji so bile cene teh proizvodov za 8 odstotkov oz. 5 odstotkov višje, na Hrvaškem in na Madžarskem pa za 1 odstotek oziroma 15 odstotkov nižje od cen v Sloveniji.
