POPRAVKI ZAKONA
»To niso zakoni o medijih, še manj za medije, ampak proti medijem«
Pozivajo k umiku predlogov zakonov, saj menijo, da o njih ni več dopustno razpravljati.
Odpri galerijo
»To niso zakoni o medijih, še manj za medije, ampak proti medijem.« Tako so sklop zakonov, povezanih z (javnimi) mediji, komentirali pripravljavci zbornika, ki so ga danes predstavljali pred Fakulteto za družbene medije (FDV) Univerze v Ljubljani.
»S prispevki v tem zborniku, ki je nastal na pobudo Katedre za novinarstvo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani (FDV), avtorice in avtorji izražamo zaskrbljenost zaradi poskusov političnega podrejanja medijev, podpiramo prizadevanja za razvoj javnih medijev Sloveniji in spodbujamo javno razpravo, ki naj prispeva k reševanju njihovih ključnih razvojnih problemov in zagotovo trdne temelje njihovega razvoja,« v predgovoru zbornika Premisleki o prihodnosti javnih medijev (e-različico zbornika najdete na povezavi) piše profesor FDV Slavko Splichal. Avtorji pozivajo k umiku predlogov zakonov, saj menijo, da o njih ni več dopustno razpravljati.
Marko Milosavljević izpostavlja, da se bodo morali koalicijski partnerji SMC, Desus in NSi odločiti: »Če količkaj spoštujejo tako javno razpravo in demokracijo, kaj šele da spoštujejo novinarstvo in medije, bodo morali pozvati, zahtevati umik, še preden zakoni pridejo v državni zbor.« Izpostavlja, da pri tem ne gre za ideološka vprašanja, ali za delitev levo-desno, ampak da se s temi popravki povzroča le škodo, medtem ko se ne rešuje nobenega obstoječega problema.
Melita Poler in Milosavljević pišeta, da predlagatelj zakonov, ki brez prepričljive strokovne podlage, nedomišljeno in v naglici želi uvesti spremembe, ki bistveno posegajo v zmožnost javnega medija za uresničevanje poslanstva služenja javnosti, vzbuja občutek, da njegove nagibe obvladujejo zasebni interesi: »Kaznovati za oblast neprijetne medije in nagraditi njim drugačne. Utišati kritične nadzornike oblasti in okrepiti tiste, ki hlepijo po oblasti nad novinarsko kritiko. Zatreti novinarko nestrinjanje ter uveljaviti novinarsko ponižnost in ubogljivost.« Pri tem opozarja, da novinarji, ki se ne smejo ne strinjati, niso svobodni: »Brez svobode pa ni novinarske odgovornosti, je le ubogljivost, ki ni v javnem, ampak zasebne interesu pod krinko javnega. Od ubogljivih novinarjev do poslušnih državljanov namreč ni daleč.«
»S prispevki v tem zborniku, ki je nastal na pobudo Katedre za novinarstvo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani (FDV), avtorice in avtorji izražamo zaskrbljenost zaradi poskusov političnega podrejanja medijev, podpiramo prizadevanja za razvoj javnih medijev Sloveniji in spodbujamo javno razpravo, ki naj prispeva k reševanju njihovih ključnih razvojnih problemov in zagotovo trdne temelje njihovega razvoja,« v predgovoru zbornika Premisleki o prihodnosti javnih medijev (e-različico zbornika najdete na povezavi) piše profesor FDV Slavko Splichal. Avtorji pozivajo k umiku predlogov zakonov, saj menijo, da o njih ni več dopustno razpravljati.
Marko Milosavljević izpostavlja, da se bodo morali koalicijski partnerji SMC, Desus in NSi odločiti: »Če količkaj spoštujejo tako javno razpravo in demokracijo, kaj šele da spoštujejo novinarstvo in medije, bodo morali pozvati, zahtevati umik, še preden zakoni pridejo v državni zbor.« Izpostavlja, da pri tem ne gre za ideološka vprašanja, ali za delitev levo-desno, ampak da se s temi popravki povzroča le škodo, medtem ko se ne rešuje nobenega obstoječega problema.
Boris Bergant ugotavlja, da rokohitrski osnutek popravkov RTV-zakona, ki bi javnemu servisu odvzel znaten del prihodkov in jih presumeril v duge namene, je mogoče razumeti zgolj kot sestavni del gonje in groženj po podreditvi medija.
Melita Poler in Milosavljević pišeta, da predlagatelj zakonov, ki brez prepričljive strokovne podlage, nedomišljeno in v naglici želi uvesti spremembe, ki bistveno posegajo v zmožnost javnega medija za uresničevanje poslanstva služenja javnosti, vzbuja občutek, da njegove nagibe obvladujejo zasebni interesi: »Kaznovati za oblast neprijetne medije in nagraditi njim drugačne. Utišati kritične nadzornike oblasti in okrepiti tiste, ki hlepijo po oblasti nad novinarsko kritiko. Zatreti novinarko nestrinjanje ter uveljaviti novinarsko ponižnost in ubogljivost.« Pri tem opozarja, da novinarji, ki se ne smejo ne strinjati, niso svobodni: »Brez svobode pa ni novinarske odgovornosti, je le ubogljivost, ki ni v javnem, ampak zasebne interesu pod krinko javnega. Od ubogljivih novinarjev do poslušnih državljanov namreč ni daleč.«