To je na mizi pri davčni reformi: nič več olajšav, samo še odbitki (VIDEO, FOTO)
Koalicijski partnerji Svobode, SD in Levice so na novinarski konferenci med koalicijskim vrhom pojasnil nekaj izhodišč davčne reforme.
»Izhodišča so bila, da ugotovimo, kakšna sta neto dohodek in dejansko premoženje posameznikov. Spremembe bodo šle tako v dveh fazah, najprej s povečanjem preglednosti baz podatkov na področju dohodkov in premoženja, nato pa v spremembe dohodninske zakonodaje in zakonodaje glede obdavčitve premoženja,« je dejal predsednik vlade Robert Golob.
Po Golobovih besedah bo vlada skušala »ujeti leto 2024« s spremembami dohodninske zakonodaje, s katerimi bi razbremenili plače. Spremembe zakonodaje na področju davka na premoženje bi sledile v letu 2025, saj so ocene realnega premoženja nekoliko bolj kompleksne.
Predsednica SD Tanja Fajon o prenovi davčnega sistema pove: »Izhodišča so primerna in sem zadovoljna z razpravo. Strinjamo se, da moramo okrepiti vire javnega financiranja in da naredimo bolj pravičen sistem – tisti, ki ima več, naj plača več. To bo kompleksna, a še kako potrebna reforma. Da bomo izpeljali načrte, bi morali vse pravice financirati iz davka in prispevkov, ne pa iz zadolževanja in primanjkljaja,« je dejala Fajonova in dodala, da je predlog SD tudi progresivna obdavčitev kapitalskih dobičkov.
Tudi v Levici so zadovoljni z izhodišči. »Gre za pomemben korak v prenovi davčnega sistema, da se ta poenostavi in se ga naredi bolj pravičnega,« je dejal Matej T. Vatovec.
Progresivna obdavčitev nepremičnin
Finančni minister Klemen Boštjančič je dejal, da je bila pri analizi ključna ugotovitev, »da potrebe družbe in davčni sistem ne gresta več skupaj in sta vse bolj narazen«. Zato bodo pri davčni reformi dali poudarek na dveh področjih, na dohodnini – sistem neto obdavčitve dohodka in sistem odbitkov namesto sistem olajšav, ki ga imamo danes – ter na nepremičninah, v smeri progresivne obdavčitve nepremičnin.
Boštjančič je dejal, da spremembe ne bodo v veliki meri vplivale na prebivalce, je pa eden od ciljev ta, »da se davki plačujejo glede na ekonomsko moč posameznika«.
Nič več olajšav, kot so prevoz na delo, regres, prehrana
Boštjančič je spomnil, da smo več let reševali vprašanje visoke obdavčitve plač z olajšavami, kot so prevoz na delo, prehrana, regres, 13. plača … »S tem smo skušali reševati visoke obremenitve plač. Sistem, ki ga predlagamo, je enoten, da del teh neobdavčenih prihodkov prestavimo v ničelni dohodninski razred, zaradi česar se ta lahko precej poveča, tudi do nekaj tisoč evrov.«
Na ta način se sistem poenostavi, hkrati pa upošteva vse prihodke posameznika, tudi socialne transferje. Slednje naj bi vključevalo tudi številne anomalije obstoječega sistema. Minister je podal primer zaposlenih, ki niso želeli prejeti 13. plače, ker bi jim dodaten dohodek lahko preveč znižal obseg socialnih transferjev. »Želimo sistem, v katerem se bodo vsi dohodki šteli v enako osnovo, od katere pa se bodo odbijali odbitki, kot je vzdrževanje družinskih članov.«
