To so novosti, ki jih je vlada sprejela na seji

Vlada je imela na današnji seji veliko dela. Potrdili so stavkovni sporazum z zdravniškim sindikatom Fides. Na podlagi ponedeljkovega dogovora s Svizom o razreševanju stavkovnih zahtev je sprejela izhodišča za pogajanja za sklenitev aneksa h kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja ter izhodišča za pogajanja za sklenitev aneksa h kolektivni pogodbi za raziskovalno dejavnost. Potrdili so novelo zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, ki naj bi zajezila kršenje določb o delovnem času. Prav tako so sprejeli dve uredbi, s katerima se bo dobaviteljem električne energije in zemeljskega plina zagotovilo nadomestilo, ker morajo energente prodajati po najvišji določeni ceni, in predlog zakona o pomoči za zagotovitev večje letalske povezljivosti.

Zdravstvena kriza

Sporazum s Fidesom med drugim predvideva razreševanje nekaterih stavkovnih zahtev v predvidenem ločenem plačnem stebru za zdravstvo. Če ta do 1. januarja 2024 ne bo stopil v veljavo, bo vlada plačna nesorazmerja zdravnikov in zobozdravnikov odpravila v ločenih pogajanjih. Na današnji seji so se seznanili s sporazumom o rešitvi stavkovnih zahtev Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides in za podpis pooblastila ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana. Cilj je, da vlada do 1. aprila oblikuje ločen plačni zdravstveni steber v okviru plačnega sistema javnega sektorja. Prvo srečanje pogajalskih skupin bo 25. januarja, je na novinarski konferenci po seji vlade napovedala v. d. direktorice vladnega urada za komuniciranje Petra Bezjak Cirman.

Vlada bo zakonski predlog vložila v zakonodajni postopek do 30. junija. Če se vsebine dogovorjenega ločenega plačnega zdravstvenega sistema ne uvedejo do 1. januarja 2024, se vlada zavezuje, da se v ločenih pogajanjih s Fidesom odpravijo plačna nesorazmerja v plačni podskupini E1, torej v plačni skupini zdravnikov in zobozdravnikov. Nove uvrstitve v plačne razrede začnejo veljati s 1. januarjem 2024, vse ostale zahteve pa se naslovijo v ločenem plačnem zdravstvenem stebru, je še pojasnila Bezjak Cirmanova.

Kot je povedala, vlada v sporazumu s Fidesom izjavlja, da za nevzdržne razmere v javnem zdravstvenem sistemu niso odgovorni zdravniki. Obsoja kakršno koli obliko nasilja nad zdravniki in drugimi zdravstvenimi delavci, se zavezuje, da bo zdravnike in zobozdravnike, nosilce zdravstvene dejavnosti, priznala in prek predstavnikov zdravniških organizacij, vključno s Fidesom, vključila kot enakopravne partnerje pri reformi in oblikovanju dostopnega in kakovostnega javnega zdravstvenega sistema.

Dogovor s Svizom

Na ponedeljkovih pogajanjih vlade s Sindikatom vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) so se dogovorili o dvigu plač pomočnic vzgojiteljic za štiri plačne razrede, in sicer z izhodiščnega 22. plačnega razreda v 26. plačni razred. To bi po nekaterih predhodnih ocenah lahko pomenilo dvig plač za okoli 12 oziroma 13 odstotkov. Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je po ponedeljkovih pogajanjih dejala, da se jim je uspelo zbližati tudi glede mladih raziskovalcev in asistentov in tudi četrtega naziva v šolstvu. Mladi raziskovalci bodo z upoštevanjem dviga 1. aprila dobili štiri plačne razrede več in pristali v 36. plačnem razredu.

Sviz je dogovor z vlado potrdil v torek. Glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj pa je takrat povedal, da bodo, če bo vlada potrdila parafirani dogovor, odpovedali za soboto napovedan protestni shod. Kot je opozoril, jih v nadaljnjih pogajanjih za sklenitev stavkovnega sporazuma čakajo še zahtevne naloge, ki se vežejo na odpravo nesorazmerij oziroma zaostankov pri plačah pri visokošolskih učiteljih, ki zaostajajo za osem plačnih razredov za zdravniki, osnovnošolskih in srednješolskih učiteljih, vzgojiteljicah in predvsem pri delovnih mestih v skupini J.

Pri tem v Svizu po njegovih besedah računajo na to, da se bodo pogajanja za sklenitev stavkovnega sporazuma tudi o drugih zahtevah nadaljevala in da bodo tudi tam podobno uspešni, kot so bili doslej. Ministrica Ajanović Hovnik pa je kot najtrše orehe, ki jih bo treba streti v nadaljevanju pogajanj, omenila nesorazmerja, zaostanek plač učiteljev in vzgojiteljic v primerjavi z nekaterimi drugimi plačnimi skupinami.

Dobaviteljem odškodnina zaradi prodaje energentov po omejeni ceni

Vlada je danes sprejela dve uredbi, s katerima se bo dobaviteljem električne energije in zemeljskega plina zagotovilo nadomestilo, ker morajo energente prodajati po najvišji določeni ceni. Vrednost ukrepa je po besedah ministra za infrastrukturo Bojana Kumra od 340 do 350 milijonov evrov na letni ravni. »Uredbi sta bili že dolgo napovedani in sledita ukrepom, pripravljenim v okviru draginjske skupine pri predsedniku vlade,« je na novinarski konferenci po seji vlade povedal Kumer. Z njima se ureja povračilo zaradi izpada prihodkov vsem dobaviteljem električne energije in zemeljskega plina.

»S tema dvema uredbama naslavljamo draginjske ukrepe in dobaviteljem kompenziramo izpad, ker morajo prodajati po najvišji zamejeni ceni tako pri električni energiji kot pri zemeljskem plinu,« je dejal Kumer. Za izplačilo nadomestil dobaviteljem bo pristojna družba Borzen kot organizator trga. Z uredbama se prav tako določa kriterije za upravičenost posameznega dobavitelja do nadomestila, merila, način izplačila ter postopek izplačila.

Cene elektrike in plina za gospodinjstva, male poslovne odjemalce in nekatere zaščitene odjemalce so zamejene od septembra lani, regulacija se nadaljuje tudi v letu 2023. Obenem je decembra lani sprejela uredbo, s katero je za leto 2023 cene omejila še za javne zavode, javne gospodarske zavode, javne agencije, javne sklade in občine.

Vlada je danes tudi nekoliko spremenila uredbo o določitvi cene električne energije za mikro, mala in srednja podjetja, ki jo je sprejela konec lanskega decembra. Gre za manjše popravke, in sicer se kot referenčno leto namesto celega leta 2021 določa obdobje od 1. julija 2021 do 30. junija 2022. S tem se zajame tudi tista podjetja, ki so imela v t. i. covidnem letu manjšo porabo ter zato premalo upravičenosti pri regulaciji cene, je pojasnil Kumer.

Zaradi prilagoditev s to uredbo je vlada sprejela predlog novele zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize, je povedal gospodarski minister Matjaž Han. Ker bo regulacija cen trajala do konca junija, so v zakon zapisali, da se podjetja, ki bodo uveljavljala pomoč, ne bodo mogla prijavljati na razpise Spirita. Za zemeljski plin pa to ne velja, je dodal.

Letalska povezljivost

Vlada je danes sprejela predlog zakona o pomoči za zagotovitev večje letalske povezljivosti, saj se je ta, kot je opozorila državna sekretarka na infrastrukturnem ministrstvu Alenka Bratušek, v zadnjih dveh letih zelo poslabšala. Zakon predvideva pomoč v višini 5,6 milijona evrov letno, še prej pa bo morala zeleno luč prižgati Evropska komisija.

Zakon sta pripravili gospodarsko in infrastrukturno ministrstvo, ki bosta po besedah Bratuškove tudi določili tiste destinacije, ki so za Slovenijo ključne.

»Naša finančna ocena znaša 5,6 milijona evrov letno, temelji pa na tem, da bi predvidoma za 255 dni v letu zagotovili 10 letalskih povezav dnevno,« je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnila državna sekretarka in dodala, da ocena temelji tudi na predpostavki, da bo na letalu med 120 in 130 potnikov.

Soglasje k zakonu mora dati še Evropska komisija, saj gre za državno pomoč. »Zakon ji je že bil posredovan. Hitimo zato, ker želimo ujeti poletno sezono, ki se začne konec marca,« je pojasnila Bratuškova.

Da je zakon pomemben, je izpostavil tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaž Han. »Zagotovili smo vir financiranja za letalske povezave v Sloveniji za dobo treh let,« je dejal.

Boljša povezljivost je po Hanovih besedah vitalnega pomena, da bo Slovenija dobro vključena v globalne tokove. »Slovenija je izvozno naravnano gospodarstvo, imamo kakovosten turizem in zato potrebujemo dobre letalske zveze,« je poudaril.