To so predvidene novosti v šolstvu: 284 ukrepov na 6 področjih

V osnutku nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023-2033 je opredeljenih 21 strateških ciljev in 284 ukrepov na šestih področjih. Ukrepi segajo od predšolske vzgoje do izobraževanja odraslih, nekateri so bolj vsebinski, drugi bolj organizacijski, pa tudi takšni, ki trenutno niso izvedljivi, priznavajo v strokovni skupini.

Kot je na današnji predstavitvi osnutka dokumenta povedal vodja delovne skupine Janez Vogrinc z ljubljanske pedagoške fakultete, je v dokumentu opredeljenih 21 strateških ciljev, 51 strateških podciljev in 284 ukrepov, ki so razdeljeni v šest prednostnih področij. To so družbeni razvoj ter vloga vzgoje in izobraževanja, zagotavljanje varnega in spodbudnega okolja za optimalni razvoj posameznika, poučevanje, učenje, spremljanje napredka ter preverjanje in ocenjevanje znanja, profesionalni in karierni razvoj strokovnih in vodstvenih delavcev v vzgoji in izobraževanju, sistem ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti in vzgojno-izobraževalni sistem.

Med cilji spodbujanje bralne pismenosti, v 5. in 6. razredu tudi predmet računalništvo

Na področju družbenega razvoja ter vloge izobraževanja je Vogrinc izpostavil denimo krepitev vzgojnega delovanja vrtcev in šol, saj se zavedajo, da je »vzgojno delovanje ne le vse pomembnejše, ampak pravzaprav tudi vse zahtevnejše«. Med drugim predlagajo uvedbo vzgojnega načrta, ki je zdaj obvezen le za osnovne šole, tudi na nivoju predšolske vzgoje in srednjega šolstva.

Med cilji je prav tako spodbujanje bralne pismenosti in bralne kulture, kjer je Vogrinc omenil pomen vključevanja staršev in otrok v programe družinske pismenosti ter krepitev vloge pisanja in tvorjenja besedil pri pouku. Pri tem so po njegovih besedah pomembni tudi kakovostni učbeniki in delovni zvezki. »Mislim, da je skrajni čas, da se nehamo delati, da je edini kriterij pri učbenikih in delovnih zvezkih privlačnost, število fotografij in pa barvitost posameznega gradiva,« je pojasnil. V ta namen tudi predlagajo oblikovanje kriterijev za izbiro in priporočilne sezname kakovostnih bralnih gradiv.

Za razvoj digitalne pismenosti bi v 5. in 6. razredu osnovne šole uvedli predmet računalništvo, v drugih razredih osnovne šole pa bi se vsebine računalništva in informatike poučevale integrirano v ostale predmete. Vsebine s področja digitalnih tehnologij in umetne inteligence bi uvedli tudi v srednje šole. Vogrinc je izpostavil tudi uvedbo preventivnih programov za ozaveščanje na tem področju in kibernetsko varnost.

Za krepitev državljanske vzgoje in izobraževanja ter etike in krepitev medijske vzgoje predlagajo v 7. razredu osnovne šole dodatno uro za predmet domovinska in državljanska kultura in etika. Prav tako predlagajo krepitev kulturno-umetnostne vzgoje v celotni vzgojno-izobraževalni vertikali, predvsem s partnerskim sodelovanjem z različnimi kulturnimi ustanovami in umetniki, ki delujejo v posameznem kraju.

V osnutku tudi ukrepi za povečanje zanimanja za učiteljski poklic

Da bi podprli psihosocialni razvoj ter socialno in čustveno učenje, bi med drugim v predmetnik osnovne in srednje šole umestili eno šolsko uro oddelke skupnosti tedensko, ki bo namenjena tudi socialnemu in čustvenemu učenju ter krepitvi skupnosti.

Ker se po Vogrinčevih besedah zavedajo raznolikosti populacije v šolah in vrtcih, želijo okrepiti inkluzivno naravnanost. Tako denimo predlagajo pripravo večstopenjskega modela podpore in pomoči, ki ne bi bil namenjen samo učencem z učnimi težavami, ampak tudi tistim z drugačnimi težavami. Zakon, ki ureja področje oseb s posebnimi potrebami, pa je treba po Vogrinčevih besedah razširiti tudi na odrasle osebe s posebnimi potrebami, ki vstopajo v formalno izobraževanje.

Za učence priseljence so predvideli obvezno dopolnilno izobraževanje učnega jezika, pri čemer bi povečali število ur učenja slovenščine tudi v drugem šolskem letu po vključitvi. Obenem v zadnjem triletju osnovne šole predlagajo delno zunanjo diferenciacijo pri učnem jeziku, matematiki in prvem tujem jeziku.

Prav tako predlagajo sistemizacijo delovnega mesta za učitelja dodatne strokovne pomoči kot učne pomoči. V prvih treh razredih osnovne šole pa predlagajo vključitev drugega učitelja oz. strokovnega delavca. »Zavedamo pa se, da je v dani kadrovski situaciji to predlog, ki zagotovo ne more biti v kratkem obdobju realiziran,« je dodal Vogrinc.

V osnutku so sicer predvideli tudi ukrepe za profesionalni in karierni razvoj strokovnih in vodstvenih delavcev v vzgoji in izobraževanju. Njihov cilj je izboljšati kakovost pedagoških študijskih programov, med drugim so predvideli vzpostavitev nacionalnega sveta za pedagoške študijske programe, ki bi tudi oblikoval merila za akreditacijo pedagoških študijskih programov.

Predlagajo obvezno enoletno uvajalno obdobje za vse strokovne in vodstvene delavce na začetku karierne poti, ki bi tako prvo leto imeli mentorja. Strokovni izpit pa bi posodobili tako, da bi bila večja teža na pedagoški usposobljenosti strokovnih delavcev.

Vzpostavili bi tudi nacionalni sistem za spremljanje dolgoročnih potreb po kadrih ter povečali sredstva za kadrovske štipendije za študente pedagoških študijskih programov. Pri tem je treba zagotoviti tudi ustrezno umestitev v plačno lestvico prenovljenega plačnega sistema javnih uslužbencev, je dodal Vogrinc. Obenem pa predlagajo tudi ukrep, po katerem bi imeli začetniki v sistemu vzgoje in izobraževanja ugodnejše pogoje za reševanje stanovanjske problematike.

S pravnimi podlagami bi zagotovili tudi strokovno avtonomijo učitelja pri pouku, še posebej v postopku preverjanja in ocenjevanja znanja.

Leto pred vstopom v šolo bi bilo obiskovanje vrtca obvezno

V osnutku predlagajo tudi sprejem nacionalnih smernic za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti za samoevalvacijo. Ministrstvo pa bi vsaka tri leta pripravilo sintezno nacionalno poročilo o izvajanju in izsledkih ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti s samoevalvacijo v vzgojno-izobraževalnih zavodih.

Na področju predšolske vzgoje bi med drugim vzpostavili namensko financiranje predšolske vzgoje v odnosu država-občina in določili najvišji prispevek, ki ga starši plačajo za vrtec. Uvedli pa bi obvezen brezplačen program eno leto pred vstopom v šolo. S tem bi se šolska obveznost, četudi tu ne gre za šolo, podaljšala za eno leto, a se kurikulum za vrtce ne bi spremenil, je pojasnil Vogrinc.

Po Vogrinčevih besedah podpirajo nacionalno preverjanje znanja v 3., 6. in 9. razredu osnovne šole, in sicer za vse učence, brez izjem, kot jih predvideva predlog novele zakona o osnovni šoli. Prav tako podpirajo uvedbo obveznega dodatnega tujega jezika v zadnjem triletju osnovne šole. Dijaki srednjega strokovnega izobraževanja, ki bi se želeli vpisati v univerzitetne študijske programe, pa bi po predlogu morali namesto enega opraviti vse tri obvezne predmete splošne mature, torej učni jezik, matematiko in tuji jezik.