To so prvi simptomi nove skrivnostne imunske bolezni v Sloveniji

Potem ko so v preteklih dneh z ljubljanske pediatrične klinike poročali o pojavu novih boleznih, povezanih s covidom 19, ki so se pojavile v času epidemije – večorganski vnetni sindrom (MIS-C) in vnetje drobnih žil oziroma nenavadni izpuščaji –, zdaj pojasnjujejo, da v zadnjem tednu niso zaznali porasta klicev zaskrbljenih staršev, ki bi pri otrocih morda zaznali doslej neprepoznavne izpuščaje. V ambulanto prihaja v povprečju en otrok do dva na teden s temi izpuščaji. Več klicev staršev pa so verjetno deležni pediatri v zdravstvenih domovih, saj otroci s temi izpuščaji večinoma ne potrebujejo hospitalizacije. 

Med starši je verjetno zaznati kar nekaj zaskrbljenosti, potem ko so v preteklih dneh z ljubljanske pediatrične klinike poročali o novih boleznih, povezanih s covidom 19, ki so se pojavile v času novega koronavirusa. Med primeri so odkrili bolezni večorganski vnetni sindrom (MIS-C) in vnetje drobnih žil oziroma nenavadne izpuščaje.

Prvi primer nenavadnega izpuščaja na prstih nog so na ljubljanski kliniki zaznali v začetku aprila 2020, naslednji primer konec oktobra, zatem največ v decembru, skupaj štirinajst primerov. Nina Emeršič, specialistka pediatrije, zaposlena na oddelku službe za alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo na pediatrični kliniki, svetuje, na kaj morajo biti starši pozorni, če bodo pri otroku odkrili izpuščaj.

Na kaj bodite pozorni, če se pojavi izpuščaj

Izpuščaj se pojavlja večinoma na koži prstov nog, v nekaj primerih je bil prisoten na koži prstov rok ter v enem primeru na koži celotnega telesa.

Večinoma so izpuščaji vsaj v začetku boleči, tako da v teh primerih otrokom svetujejo prejemanje protibolečinskih zdravil. Večinoma pa otroci ne potrebujejo hospitalizacije in po dosedanjih izkušnjah izpuščaji izginejo v nekaj tednih.

Vnetje drobnih žil oziroma te izpuščaje so ugotovili pri 14 otrocih. 20 odstotkov teh bolnikov je bilo pozitivnih na sars-cov-2. Pri eni bolnici je po preboleli okužbi prišlo do kožnega izpuščaja, pozneje pa je razvila tudi povišan krvni tlak ter odmrtje dela kosti.

Če starši opazite nenavaden izpuščaj pri svojem otroku, Emeršičeva svetuje pregled pri izbranem zdravniku ter po njegovi presoji napotitev v ustrezno ustanovo. Torej v primeru omenjenega izpuščaja, in če otrok sicer ni prizadet, napotitev v revmatološko ambulanto na pediatrični kliniki.

Najpogostejša imunska bolezen v Sloveniji je večorganski vnetni sindrom

Večorganski vnetni sindrom pri otrocih (MIS-C – Multisystem Inflammatory Syndrome in Children) je trenutno v Sloveniji najpogostejša imunsko posredovana vnetna bolezen pri otrocih, pravi Emeršičeva. Otroci, večinoma najstniki, zbolijo od dva do šest tednov po preboleli okužbi (lahko tudi asimptomatski) z novim koronavirusom. Ponavadi se bolezen začne s povišano telesno temperaturo, z izpuščajem, vnetjem očesnih veznic, s splošno utrujenostjo in slabim počutjem, z bolečinami v trebuhu, bruhanjem.



Čeprav se bolezen pojavlja pri večinoma starejših otrocih, pa je imel najmlajši bolnik komaj štiri mesece.

Pri večini otrok je med boleznijo prizadeto tudi srce, redkeje ledvice, pljuča in centralni živčni sistem.

Če pri izpuščajih otroci ne potrebujejo hospitalizacije, pa je drugače pri večorganskem vnetnem sindromu, kjer hospitalizacija traja približno 14 dni. Večina se jih zdravi na polintezivnih oddelkih, medtem ko so bili trije otroci zdravljeni na intenzivni terapiji. Pri vseh bolnikih jim je uspelo doseči umiritev vnetja.

Na pediatrično kliniko približno vsak tretji dan sprejmejo enega otroka s tem sindromom. O teh pojavih novih bolezni pa poročajo tudi v tujini. Kakšne so morebitne dolgoročne posledice, pediatri še ne vedo.