To so Sevski potecini, ki bodo 19. februarja v Cerknici (FOTO)

Selšček, vas ob cesti Cerknica–Rakitna na nadmorski višini 647 metrov, je danes najbolj znan kot rojstna vas slikarja Maksima Gasparija, ki se je tu rodil pred 140 leti. A v njej so doma tudi Sevski potecini. To je tradicionalna pustna povorka, ki je nastala na podlagi ljudskega izročila, kot ga je v svojih slikah o pustnih šegah dokumentiral Gaspari.

»Gre za povorko mask, ki svojo podobo zajemajo iz slovenske tradicije kurentov in drugih bajeslovnih bitij, ki odganjajo zimo in prinašajo pomlad,« je o pomenu teh notranjskih mask povedal Robert Kužnik. »Imena likov so zajeta iz lokalne jezikovne kulturne dediščine, iz ledinskih in hišnih imen, s čimer ohranjajo spomin na ta skoraj izgubljena lokalna poimenovanja. Izvirno povezujejo svoje karakterne značilnosti z značilnostmi notranjskega okolja Gasparijeve vasi, kar ima velik pomen za ohranjanje domače jezikovne dediščine.«

Sevski potecini so v likovnem smislu prepoznavni predvsem po naslonu na oblikovni izraz Maksima Gasparija, za katerega pa vemo, da je črpal iz ljudskega izročila in tradicionalnih podob, ki jih je videl za časa svojega življenja ali prepoznal med svojim restavratorskim delom. Tako Sevski potecini, ki so se prvič predstavili leta 2018, s svojo podobo prispevajo k ohranjanju tradicionalne likovne kulturne dediščine.

Nazadnje še v domači vasi

V projekt so vključeni vaščani Selščka z zunanjim strokovnim sodelavcem, poudarek je na uvajanju mladih fantov v obred (lik Potesin kot sin Potecina), da bi se Sevski potecini ohranili še naslednja desetletja, dodaja Maruša Brozovič: »V pustnem sprevodu nastopajo različni liki, kjer smo moškim nosilcem mask dodali še lik sejalke. Na novo smo vključili še like Medocin, Pobotar, Siva glava, Mrhar in dva zajčka. Vključena je širša skupnost, žensk in moških, ki pomagajo pri izdelavi mask, to je pri oblikovanju, barvanju in šivanju ter pripravi zelenja.«

V vsako hišo povabijo pomlad s smrekovo vejico in mačicami.

Ker podoba in vsebina Sevskih potecinov izhajata iz kulturne dediščine, so se leta 2020 odločili za sodelovanje na etnografski povorki na Ptuju. Nastopili so tudi letos, poleg tega bodo še 19. februarja na karnevalu v Cerknici, 21. februarja pa v domači vasi. »Maske in njihovo zgodbo smo želeli predstaviti širšemu slovenskemu in mednarodnemu občinstvu na največji tovrstni prireditvi v Sloveniji. V preteklih letih so Sevski potecini obiskali tudi sosednje vasi Topol, Bezuljak, Dolenje Jezero, Begunje, Dobec in Kožljek,« je še povedala Brozovičeva.

In kako poteka obred, ki ga pripravijo Sevski potecini? »Na pustni dan v Ločicah Karbidar s svojo napravo z glasnim pokom skliče Sevske potecine, da družno začnejo izganjati Zimo,« odgovarja Kužnik. »Prikliče Korla, kurenta izpod Špičke, kjer živi v jami skupaj z medvedom. S Sive glave pride Uršnik, vaški posebnež. Bogatin pride z Dolgih Njiv, iz Golobinke pa pride Golobinar, ki ima za nalogo varovanje Sevskih potecinov. Karbidar pa prihaja iz Mrzleka, saj se ob tako glasnem poku tam vse leto hladi. Tu sta še Orač iz Njivc in Žabjak iz globin Žabjaka. Uršnik in Bogatin se peljeta na okrašenem vozu Korla, ki v roki drži ježevko, v drugi roki pa ima butaro iz mačic. Za vozom Zajčjo peč vlečejo, da s toploto odganjajo Zimo, za pečjo pa je še borovc, ker Zima ne mara zelenja.«

Še posebnost Sevskih potecinov, na katero opozarja Brozovičeva: »V vsako hišo povabijo pomlad s smrekovo vejico in mačicami – v tem se simbolno skriva trenutek oživljanja narave, kar je bilo v preteklih stoletjih bistvenega pomena za slovenskega kmečkega človeka, ki je živel kot eno z naravo. V likih in povorki Sevskih potecinov je inovativno združeno ohranjanje likovne, jezikovne in širše kulturne dediščine v karakterje, ki si jih lahko zapomnimo, ohranimo v spominu in povežemo s tradicijo ter jo tako ohranjamo na (ne)zavedni ravni.«

S palico nad nepridiprave

Prav je, da spoznamo še like Sevskih potecinov. Korl je kurent, ki prihaja izpod Špičke. Na glavi ima kozlovske roge, strašno masko, oblečen je v ovčji kožuh, okrog pasu pa ima veliko kravjih zvoncev. Njegova naloga je odganjanje Zime. V eni roki drži ježevko, v drugi šop mačic. Vozi se na vozu ali na saneh.

Ples okrog Gasparijevega kipa v domačem Selščku

Uršnik je vaški posebnež, doma s Sive Glave, je skromno oblečen, saj nima denarja. Bi pa vseeno rad, da gre Zima čim prej od tu, saj ga pošteno zebe. Bogatin prihaja z Dolgih Njiv. Je kraljevsko oblečen s krono na glavi. Želi si, da polje čim hitreje obrodi, zato mu Zima ni pogodu. V rokah drži žezlo. Golobinar prihaja iz strašnih globin Golobinke, je najvišja maska in najbolj pogumen, zato ima nalogo varovanja drugih mask. Na glavi ima jelenove roge, strašljiv izraz, oblečen je v ovčji kožuh, okrog pasu pa ima veliko kravjih zvoncev. V eni roki drži ježevko, v drugi pa veliko palico za odganjanje nepridipravov.

Karbidar, ki prihaja iz Mrzleka, ima na glavi rdečo masko, saj ob njegovem delu nastane veliko vročine. Oblečen je v ovčji kožuh, okoli pasu pa ima kravje zvonce. V rokah drži gorjačo. Žabjak je vez med podzemeljskimi in nadzemeljskimi silami. Po telesu ima luske dvoživke, okoli pasu kravje zvonce, iz glave pa mu rastejo številni rogovi. Je izredno močan in sigurno prežene Zimo stran. Po pustu se vrne v globine Žabjaka.

Orač prihaja iz Njivc, kraja pod Slivnico, kjer je bilo prvo naselje prebivalcev Selščka. Je preprosto delovno oblečen. Za pusta s svojim plugom orje po vasi, tam, kjer vidi, da je bogata zemlja. Zadnja je Sejalka, ki hodi za Oračem. Tudi ona prihaja iz Njivc in je vajena dela na njivi. Pregleduje delo, ki ga je opravil Orač, poravna brazde in na koncu še poseje ajdo.

Žabjak je vez med podzemeljskimi in nadzemeljskimi silami.

Sevski potecini Fotografije: Robert Kužnik