To so si izglasovali naši poslanci

LJUBLJANA – Poslanke in poslanci so s 73 glasovi za in brez glasu proti sprejeli zakon o državnem zboru (DZ). Brez zadostne podpore pa je ostal predlog novele zakona o poslancih. V večini poslanskih skupin so se nazadnje odločili glasovati proti, k čemur so pripomogli tudi očitki v javnosti o povečevanju poslanskih privilegijev.

Pod novelo zakona o poslancih se je junija podpisalo 74 poslank in poslancev, nasprotovali so ji le v Levici in NSi. Potem ko je predlogu zeleno luč že prižgala mandatno-volilna komisija DZ, pa mu je tudi večina ostalih poslanskih skupin odrekla podporo.

Ob zakonu se je največ razprave vrtelo okrog vprašanja sankcij v primeru nezdružljivosti poslanske funkcije, a predlagana dopolnila pri mandatno-volilnih komisiji niso bila sprejeta. To je razširilo dvome o primernosti novele, k odločitvi poslancev, da te ne sprejmejo, pa je pripomogel tudi pritisk javnosti, češ da si dodeljujejo privilegije. Nazadnje so za zakon glasovali le štirje poslanci, 74 jih je bilo proti.

Večinsko podporo pa je ohranil zakon o DZ, ki ga je v parlamentarno proceduro vložila skupina 81 poslank in poslancev. Prepričani so, da tudi DZ potrebuje svoj zakon, ki bi konkretneje uredil tisto, česar ne predpisujeta niti ustava niti poslovnik. Eden od temeljnih ciljev zakona je zagotoviti, da bo DZ imel finančno, upravno in varnostno avtonomijo. Tako so med drugim predvideli, da DZ samostojno določi sredstva za svoje delovanje, a mora pri določitvi in porabi sredstev upoštevati javnofinančna načela. Nad porabo sredstev pa bo bdelo računsko sodišče.

Pogodbe za določen čas

Zakon jasno opredeljuje status generalnega sekretarja DZ; določa, da je generalni sekretar funkcionar, med nalogami katerega je tudi priprava finančnega načrta DZ, ki ga nato sprejema kolegij predsednika DZ. Obenem pa z zakonom vzpostavljajo tudi podlago za ureditev delovanja služb in posebnosti nekaterih delovnopravnih vprašanj.

Zakon ureja okvir organizacije služb DZ, ki bo podrobneje urejen z akti DZ in generalnega sekretarja. Uzakonja se določene specifike za službe poslanskih skupin, ko je delovno razmerje vezano na osebno zaupanje poslancev in se pogodba o zaposlitvi sklepa le za določen čas ter brez javnega natečaja. Tem javnim uslužbencem bo po zakonu pripadel dodatek v višini 12 odstotkov osnovne plače. Določbe, ki urejajo delovna razmerja javnih uslužbencev v službah poslanskih skupin, pa se smiselno uporabljajo tudi za delovna mesta v kabinetu predsednika DZ, ki so vezana na osebno zaupanje predsednika.

Še naprej jih bodo varovali policisti

Glede na posebno naravo dela DZ v zakonu urejajo tudi posebnosti delovnega časa in iz tega izhajajoče pravice zaposlenih pa tudi njihovo pravico do stavke. Na zakonski ravni se ureja področje obdelave osebnih podatkov.

V zakonu je opredeljeno tudi delo DZ v vojnem ali izrednem stanju. Glede varovanja DZ se ohranja dosedanja ureditev, po kateri varovanje zagotavlja policija, ki mora pri tem zagotoviti spoštovanje notranjih pravil in posebnosti varovanja, kot jih določi kolegij predsednika DZ. Prevladalo je namreč stališče, da je taka rešitev racionalnejša, kot če bi se DZ odločil za svojo varnostno službo.

Treba bo obvestiti predsednika

V zakonu so uredili tudi vprašanje hišne preiskave v prostorih DZ. Po novem se mora pred izvedbo hišne preiskave oziroma preiskave elektronskih in z njo povezanih naprav ter nosilcev elektronskih podatkov v prostorih DZ o tem, da je sodišče odredilo preiskavo, obvestiti predsednika DZ. Pri izvedbi preiskave je lahko navzoč predstavnik DZ, pri izvedbi preiskave v prostorih poslanske skupine, preiskovalne komisije ali delovnega telesa, pristojnega za nadzor obveščevalno-varnostnih služb, pa je lahko navzoč tudi predstavnik poslanske skupine ali delovnega telesa, v prostorih katerega se preiskava opravlja.