Cepljenje v Sloveniji se že kaže kot učinkovito

V nedeljo so ob 1.310 PCR-testih potrdili 147 primerov okužbe z novim koronavirusom. Delež pozitivnih testov tako znaša 11,2 odstotka in je manjši kot dan pred tem, ko je bil 12-odstoten.

V bolnišnicah se zaradi covida 19 zdravi nekaj več kot 500 oseb, 133 jih je na intenzivni negi. »Prvič po 28. marcu je bilo v nedeljo hospitaliziranih manj kot 500 bolnikov, kar pa se je do danes spremenilo,« je novinarski konferenci povedala Maja Bratuša. 

Po podatkih sledilnika covida 19, ki jih ta pridobiva od Nijz, so včeraj opravili še 6.794 hitrih antigenskih testov. V državi je trenutno 8.949 aktivnih primerov.





Od 10. maja naprej cepljenje ni več omejeno na starostne skupine, pač pa je mogoče za vse. Vodja posvetovalne skupine za cepljenje Bojana Beović je na novinarski konferenci dejala, da se razmere ves čas spreminjajo in zato se tudi prilagaja cepljenje. »Zaščita s cepivom Astrazenece je že po prvem odmerku zelo dobra, in to po treh tednih od prvega cepljenja. Drugo cepljenje svetujemo po 12 tednih od prvega cepljenja.«

Dodala je: »V času, ko je imunost po preboleli bolezni še prisotna, je smiselno cepljenje samo z enim odmerkom, saj bolezen deluje že kot prvi odmerek, katerega učinek z dejanskim cepljenjem samo poživimo, cepimo v obdobju do osmega meseca po preboleli bolezni.«
 

Cepljenje se že kaže kot učinkovito

V Sloveniji je na voljo še 49 tisoč odmerkov cepiva Astrazenece. Trenutno potrebuje drugi odmerek tega cepiva 133.000 ljudi. Poudarila pa je, da Evropska unija poleti ne bo več naročila tega cepiva, kar zna biti težava. 

 

Cepljenje že kaže učinkovitost v Sloveniji, predvsem v manjši obolelosti pri starejših, je povedala Beovićeva: »Ema bdi nad neželenimi učinki vseh cepiv, trenutno posebej analizirajo okvare živčevja, ki nastanejo po cepivu Astrazenece, in vnetje srca po cepivu Pfeizer. Pri okvarah živčevja gre za neželene učinke, ki jih poznamo tudi pri drugih cepivih, so pa res izjemno redke.«

Kaj se bo zgodilo, če zmanjka cepiva Astrazenece zaradi nedobave? Beovićeva pravega odgovora nima, ampak ljudje se tako in tako cepimo z različnimi cepivi. Verjetno pa se bo treba odločiti za cepljenje z drugim cepivom (mRNA) za drugi odmerek. 

Proizvodnja cepiva v Sloveniji je seveda dobrodošla, saj imamo dve veliki farmacevtski korporaciji. »To bi pomenilo, da se poveča v celoti količina cepiv, ki je na razpolago,« je še dodala Beovićeva. 

Kaj se bo zgodilo jeseni?

Beovićeva je še povedala, da so prvomajski prazniki delovali kot neki lockdown, hkrati pa smo ljudje v Sloveniji, kot kaže, ponotranjili spoštovanje ukrepov, pomlad pa hkrati prinaša sezonsko manj virusnih obolenj. Pomembno k vsemu skupaj pripomore tudi cepljenje. »Če bomo imeli visoko stopnjo precepljenosti, nas ne bo skrbelo, kaj nas čaka jeseni. V drugem primeru pa nas verjetno čaka nov val jeseni, a v manj intenzivni obliki, kot je bilo do zdaj.«