VELIKA NOČ
To za praznik državljanom in državljankam sporoča Janez Janša
Da smo na pragu tretjega vala in da je njihov cilj le varovanje zdravja in življenj.
Odpri galerijo
Janez Janša. FOTO: Jože Suhadolnik, Delo
Letošnje velikonočne praznike že drugo leto zapored preživljamo v znamenju pandemije. Kljub temu da je danes dovoljeno obiskovanje družinskih članov in druženje v ožjem krogu, ni tako sproščeno kot pred leti. Predsednik vlade Janez Janša je v sporočilu javnosti zapisal, »naj se vse žrtve, trpljenje in solze preteklega leta v luči velikonočne skrivnosti spremenijo v zoro novega upanja. Ohranite to upanje. Širite ga in veselo sporočilo podelite z vsemi, ki jih nosite v srcu, z domačimi, s prijatelji in bližnjimi.«
Njegovo celotno sporočilo (nelektorirano) objavljamo spodaj.
Dragi Slovenke in Slovenci, državljanke in državljani, dragi rojaki v zamejstvu in po svetu.
Upanje, ki ga prinaša Velika noč, se vedno znova dotakne odprtih src. Vsakič kot prvič in vedno tako, kot v danem trenutku najbolj potrebujemo. Iz velikonočnega upanja črpamo moč. V njem najdemo oporo v težkih preizkušnjah, a tudi zavedanje, da Velike noči ni brez trpljenja, preizkušenj in odpovedi.
Pandemija koronavirusa je razgalila vso našo ranljivost in šibkost. Nam vzela zdravje in žal tudi mnoga življenja. Nas soočila z vprašanji, pred katerimi smo zatiskali oči. Kot žaromet je usmerila svetlobo na vse, kar smo (pre)dolgo zanikali, pred čemer smo bežali in pometali pod preprogo. Vse to nas je v preteklem letu dohitelo s silovitostjo, ki jo bomo lahko v celoti ocenili in prav razumeli šele, ko bo najhujše mimo.
Lansko leto nas je naučilo, da veliko bolj cenimo, kar imamo. Da so težki časi lahko tudi priložnost za nov začetek. Da najbolj strme poti premagamo le, če verjamemo, da zmoremo. Znova se je potrdilo, da smo kot narod močni in zmagoviti le, če smo enotni in povezani.
Leto, ki smo ga večji del preživeli v ločenosti, nas je na različne načine zbližalo. Spoznali smo, kaj je tisto, kar je za nas v resnici pomembno. Kaj je tisto, kar nam daje moč, oporo, srečo in smisel, da se borimo in vstanemo vsakič, ko pademo.
Veliko trpljenja in žalosti je prineslo tudi veliko dobrega. V preteklih mesecih sta sočutje in solidarnost, v naglici sodobnega časa žal vedno bolj redki vrlini, zažareli v vsej svoji moči. Mnogi so vzeli na svoja ramena tudi križe drugih, da bi jim pomagali. In tako dodali trpljenju tudi nekaj lepega. Temi in bolečini so dodali svetlobo in olajšanje.
Srčna pripravljenost mnogih pomagati ljudem v stiski nas je v letu pandemije znova spomnila, da v težkih preizkušnjah nismo nikoli sami. Da je vsak med nami dragocen, ljubljen in poseben v Božjih očeh.
V globoki hvaležnosti za vsa dejanja ljubezni in usmiljenja, po katerih nas Bog vedno znova nagovarja in nam sporoča, da je z nami, praznujmo letošnjo Veliko noč. Praznujmo jo le z najožjimi družinskimi člani. V molitvi ali mislih povezani se spomnimo vseh, ki so se v tem letu od nas poslovili, vseh, ki jih z žalostjo objokujejo, vseh osamljenih, bolnih, ostarelih. Naj se vse žrtve, trpljenje in solze preteklega leta v luči velikonočne skrivnosti spremenijo v zoro novega upanja. Ohranite to upanje. Širite ga in veselo sporočilo podelite z vsemi, ki jih nosite v srcu, z domačimi, s prijatelji in bližnjimi.
Epidemije žal še ni konec. Nasprotno, po vseh podatkih in ocenah stroke smo zaradi novih variant virusa na začetku tretjega vala, zato vas, dragi rojaki, prosim, da upoštevate ukrepe, ki varujejo vse, še posebej pa najbolj ogrožene. Nič drugega kot varovanje zdravja in življenj je naš cilj. Vsak nov dan bomo imeli na razpolago več cepiva in samo precepljenost lahko zaustavi epidemijo. Zato verjamem, da bomo tudi to preizkušnjo premagali. Kot smo že mnoge doslej. Zato ne izgubite upanja. Pazite nase in svoje bližnje. Ostanite doma. Ostanite zdravi in pogumni.
Vsem doma in po svetu voščim blagoslovljeno Veliko noč. Bog varuj Slovenijo.
Njegovo celotno sporočilo (nelektorirano) objavljamo spodaj.
Dragi Slovenke in Slovenci, državljanke in državljani, dragi rojaki v zamejstvu in po svetu.
Upanje, ki ga prinaša Velika noč, se vedno znova dotakne odprtih src. Vsakič kot prvič in vedno tako, kot v danem trenutku najbolj potrebujemo. Iz velikonočnega upanja črpamo moč. V njem najdemo oporo v težkih preizkušnjah, a tudi zavedanje, da Velike noči ni brez trpljenja, preizkušenj in odpovedi.
Pandemija koronavirusa je razgalila vso našo ranljivost in šibkost. Nam vzela zdravje in žal tudi mnoga življenja. Nas soočila z vprašanji, pred katerimi smo zatiskali oči. Kot žaromet je usmerila svetlobo na vse, kar smo (pre)dolgo zanikali, pred čemer smo bežali in pometali pod preprogo. Vse to nas je v preteklem letu dohitelo s silovitostjo, ki jo bomo lahko v celoti ocenili in prav razumeli šele, ko bo najhujše mimo.
Lansko leto nas je naučilo, da veliko bolj cenimo, kar imamo. Da so težki časi lahko tudi priložnost za nov začetek. Da najbolj strme poti premagamo le, če verjamemo, da zmoremo. Znova se je potrdilo, da smo kot narod močni in zmagoviti le, če smo enotni in povezani.
Leto, ki smo ga večji del preživeli v ločenosti, nas je na različne načine zbližalo. Spoznali smo, kaj je tisto, kar je za nas v resnici pomembno. Kaj je tisto, kar nam daje moč, oporo, srečo in smisel, da se borimo in vstanemo vsakič, ko pademo.
Veliko trpljenja in žalosti je prineslo tudi veliko dobrega. V preteklih mesecih sta sočutje in solidarnost, v naglici sodobnega časa žal vedno bolj redki vrlini, zažareli v vsej svoji moči. Mnogi so vzeli na svoja ramena tudi križe drugih, da bi jim pomagali. In tako dodali trpljenju tudi nekaj lepega. Temi in bolečini so dodali svetlobo in olajšanje.
Srčna pripravljenost mnogih pomagati ljudem v stiski nas je v letu pandemije znova spomnila, da v težkih preizkušnjah nismo nikoli sami. Da je vsak med nami dragocen, ljubljen in poseben v Božjih očeh.
V globoki hvaležnosti za vsa dejanja ljubezni in usmiljenja, po katerih nas Bog vedno znova nagovarja in nam sporoča, da je z nami, praznujmo letošnjo Veliko noč. Praznujmo jo le z najožjimi družinskimi člani. V molitvi ali mislih povezani se spomnimo vseh, ki so se v tem letu od nas poslovili, vseh, ki jih z žalostjo objokujejo, vseh osamljenih, bolnih, ostarelih. Naj se vse žrtve, trpljenje in solze preteklega leta v luči velikonočne skrivnosti spremenijo v zoro novega upanja. Ohranite to upanje. Širite ga in veselo sporočilo podelite z vsemi, ki jih nosite v srcu, z domačimi, s prijatelji in bližnjimi.
Epidemije žal še ni konec. Nasprotno, po vseh podatkih in ocenah stroke smo zaradi novih variant virusa na začetku tretjega vala, zato vas, dragi rojaki, prosim, da upoštevate ukrepe, ki varujejo vse, še posebej pa najbolj ogrožene. Nič drugega kot varovanje zdravja in življenj je naš cilj. Vsak nov dan bomo imeli na razpolago več cepiva in samo precepljenost lahko zaustavi epidemijo. Zato verjamem, da bomo tudi to preizkušnjo premagali. Kot smo že mnoge doslej. Zato ne izgubite upanja. Pazite nase in svoje bližnje. Ostanite doma. Ostanite zdravi in pogumni.
Vsem doma in po svetu voščim blagoslovljeno Veliko noč. Bog varuj Slovenijo.
