Toča ne izbira: kaj je najpomembneje storiti za zaščito?

Toča je vsako leto precejšnja težava v Sloveniji. Nikoli ne vemo, kje bo padala in kdaj, zato se je pred njo res težko zaščititi v dnevu ali uri, preden se usuje z neba, zlasti še kmetijske pridelke, sadovnjake, trto in podobno. Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo poudarjajo, da sta najboljša zaščita zaščitna mreža ter zavarovanje kmetijskih pridelkov.

 
Mreže, oroševanje ...

Kot smo že pisali, pristojno ministrstvo podpira tudi protitočno obrambo z letali. A za tovrstno obrambo se odločajo le na jugovzhodu Slovenije (približno 70 občin stopi skupaj in jo plača), pri ostalih ni izkazanega interesa. »Izpostavljamo, da je za celovito obvladovanje tveganj zaradi posledic naravnih nesreč v kmetijstvu ključno izvajanje preventivnih ukrepov, kot so namakanje, oroševanje, postavitev rastlinjakov in plastenjakov ter protitočnih mrež, s katerimi kmetijska gospodarstva preprečijo ali vsaj zmanjšajo škodo zaradi naravnih nesreč. MKGP spodbuja preventivne ukrepe s sofinanciranjem v okviru ukrepov Programa razvoja podeželja.« Gre predvsem za nepovratna sredstva za sofinanciranje zavarovalne premije.

Ker zgoraj navedenih preventivnih ukrepov ni mogoče izvajati na vseh površinah, je pomembno zavarovanje. »Zaščitne mreže je mogoče uporabiti le v trajnih nasadih, predvsem sadovnjakih. Večji del na novo posajenih sadovnjakov že vključuje tudi postavitev mreže.« Res pa je, da določena preventiva samo omili škodo na pridelkih, ne more pa je povsem preprečiti. »Zato je pomembno, da kmetijska gospodarstva dobijo finančno pomoč v čim krajšem času, da lahko nadaljujejo svojo proizvodnjo. Mehanizem, ki omogoča hitro finančno pomoč po naravni nesreči, je zavarovanje kmetijske proizvodnje.«

Zavarovanje kot najpomembnejša zaščita, kmetom pomaga država

Na ta način se tveganja zaradi škode ob naravnih nesrečah porazdelijo med državo, ki vstopa v sistem zavarovanja prek sofinanciranja zavarovalnih premij, zavarovalnice, ki ocenijo in izplačajo odškodnino za škode, ter kmetovalca, ki nosi del škode v obliki odbitne franšize in plača del zavarovalne premije. Tako se zmanjšajo posledice naravne nesreče ter zagotovi stabilen dohodkovni položaj kmetijskih gospodarstev in kmetijstva.



»Z namenom zmanjšanja bremena višine zavarovalne premije MKGP sofinancira zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje, in sicer za zavarovanje posevkov, nasadov in plodov, pred nevarnostjo toče, požara, udara strele, pozebe, poplave in viharja v višini 55 odstotkov obračunane zavarovalne premije.«



Od leta 2006 naprej je torej mogoče pridobiti pomoč v obliki sofinanciranja zavarovalne premije, zato se zanjo v skladu z zakonodajo, ki ureja odpravo posledic naravnih nesreč, ne izdela ocena škode. »Uradne ocene škode po toči od leta 2006 so zato nepopolne. V skladu s predpisi, ki urejajo državne pomoči, v primeru večjega obsega škod izvedemo izredno ad-hoc pomoč kmetijskim gospodarstvom v težavah. Kot je razvidno iz tabele, je bila takšna pomoč od leta 2006 izvedena le leta 2019: sredstva za pomoč so se izplačala iz sredstev proračuna ministrstva in ne iz državne proračunske rezerve, kot to velja v primeru sistemske ureditve pomoči ob naravnih nesrečah.«



Podobno kot se da zavarovati osebni avto proti toči in se tako zaščititi pred visokimi stroški.