Toliko otrok je trenutno v Sloveniji v rejništvu
Varstvo in vzgojo otrok, ki se iz kakršnih koli razlogov ne more izvajati v domači družini, se imenuje rejništvo. Namen rejništva je, da se otrokom pri osebah, ki niso njihovi starši, omogoči zdrava rast, vzgoja, izobraževanje, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in delo. O namestitvi otroka v rejništvo in o imenovanju rejnika odloči sodišče. Center za socialno delo nato z rejnikom sklene rejniško pogodbo, v kateri se natančneje opredeli rejniško razmerje s pravicami in obveznostmi pogodbenih strank. Naloga centra za socialno delo je, da spremlja izvajanje rejniške dejavnosti, ves čas sodeluje z rejniško družino, otrokom ter njegovo matično družino. Pri tem je pomembna naloga tudi načrtovanje prenehanja rejništva.
V Sloveniji je trenutno 765 otrok v rejništvu, od tega 377 dečkov in 388 deklet. Rejništvo tačas izvaja 543 ljudi (496 žensk in 47 moških). Med vsemi sedanjimi rejniki je 64 takih, ki jim je to osnovni poklic. Rejniki in rejnice prejemajo za otroke rejnino, ki znaša za otroke do 18. leta starosti 664,30 (materialni stroški: 359,59; znesek v višini najvišjega OD: 141,13 in plačilo dela rejnika 163,58) evra, za otroke stare med 18 in 26 let pa 523,17 evra mesečno.
Čeprav so potrebe vedno večje, je število otrok v rejništvu v upadanju, saj jih je bilo leta 2014 kar 1.020. Po podatkih centrov za socialno delo število otrok v rejništvu ne upada zaradi tega, ker jih ni, temveč ker primanjkuje rejnikov oz. rejniških družin. Zaradi tega veliko otrok in mladostnikov konča v različnih zavodih, žal tudi v takšnih, kjer so nameščeni mladi prestopniki in celo takšni s hudimi kriminalnimi dejanji, celo krvnimi delikti.
V pomurski regiji 24 rejnic in dva rejnika
Kakšno je stanje na področju rejništva v Pomurju smo povprašali Sandro Babič, direktorico Centra za socialno delo (CSD) Pomurje. Povedala nam je, da v pomurski regiji rejništvo izvaja skupaj 24 rejnic in dva rejnika. Na enotah Lendava in Ljutomer je po 5 rejnic, na enoti v Gornji Radgoni imajo pet rejnic in rejnikov, od tega so štiri rejnice in en rejnik. Vsi rejniki so v sorodstvenem razmerju z otroci, ki živijo v rejniški družini. V enoti Murska Sobota je 10 rejnic in en rejnik. Ko gre za otroke in mladostnike v rejništvu je pri vseh teh rejnikih v regiji 47 (do 18 let je 35, nad 18. do 26 let pa 12) otrok, poleg tega pa jih je še devet pri družinah izven Pomurja.
»V enoti Lendava je do 18. leta 10 otrok, med 18. in 26. leti je 6 otrok. V enoti Ljutomer je osem (do 18 let) plus en otrok (do 26 let). Ko gre za enoto enoto Gornja Radgona, živi v sorodstvenih rejniških družinah pet otrok, ena polnoletna in štirje mladoletni. Pet otrok živi v rejniških družinah izven krajevne pristojnosti CSD Pomurje (CSD Južna Primorska, CSD Savinjsko Šaleška, CSD Posavje). Enota Murska Sobota ima 17 otrok v rejništvu, od tega so štirje polnoletni. V rejniških družinah izven našega območja mamo še štiri otroke,« pravi Babičeva, ki je dodala, da število otrok v rejništvu v enotah Lendava in Ljutomer ne upada.
»Število otrok v rejništvu na enoti v Gornji Radgoni pa počasi upada, v preteklosti predvsem zaradi zaključevanja rejništva po polnoletnosti, zaključenem šolanju, v zadnjem času tudi zaradi pomanjkanja rejniških družin, ko se za otroke išče druge, manj ustrezne rešitve (zavod). Tudi v enoti Murska Sobota, po naši oceni ne moremo govoriti o upadu števila otrok v rejniški družini, ampak o tem, da so potrebe po namestitvah vedno večje.«
Prav omenjeni upad oseb, ki izvajajo rejništvo, je pereč na vseh štirih pomurskih enotah, tako v Lendavi kot Ljutomeru, kjer se »soočamo z vse večjimi težavami iskanja rejniških družin in nameščanjem otrok v rejniške družine (poizvedbe za iskanje rejniške družine se pošiljajo po celi Sloveniji). Tudi na enoti Gornja Radgona, je število rejnikov upada. Pravzaprav na tej enoti imamo v zadnjih letih zgolj rejnike sorodnike, ki se za sprejem tujega otroka v rejništvo ne odločijo. Na enoti Murska Sobota, se število rejnikov ne povečuje in tako ne sledi vse večjim potrebam, torej tudi upada. Večina naših rejnikov je starejša in starost rejnikov je oz. bo pogosto razlog za prekinitev izvajanja rejništva,« še dodaja Sandra Babič, direktorica Centra za socialno delo Pomurje.
