ODHAJA V POKOJ

Tomo Česen se poslavlja od kolegov, odhaja v pokoj

Tomo Česen naloge prepušča mlajšim, saj odhaja v pokoj.
Fotografija: Tomo Česen. FOTO: Jože Suhadolnik, Delo
Odpri galerijo
Tomo Česen. FOTO: Jože Suhadolnik, Delo

Tomo Česen, eden najboljših slovenskih alpinistov, pri 65 letih odhaja v zasluženi pokoj, portal n1info povzema Planinsko zvezo Slovenije. Poleg uspehov v alpinizmu je Česen kasneje postal prepoznaven kot eden od začetnikov športnega plezanja v Sloveniji.

S PZS je bil povezan praktično vse življenje. Leta 1988 je v Ospu organiziral prvo slovensko tekmo v športnem plezanju. Z organizacijskimi sposobnostmi je najvišjo raven tekmovanj pripeljal tudi v Slovenijo in osem let pozneje je bil glavni organizator prve kranjske tekme za svetovni pokal v težavnosti. V nadaljevanju je na zvezi deloval kot strokovni sodelavec za področje Komisije za športno plezanje in Komisije za gorske športe.

Leta 1995 je postal selektor mladinske reprezentance v športnem plezanju, v letu 1997 pa je prevzel člansko reprezentanco. Med drugim je bil več let trener Martine Čufar, ki je leta 2001 v Winterthurju osvojila naslov svetovne prvakinje, leta 1997 pa kot peta ženska na svetu preplezala smer s težavnostno oceno 8b+.

Tomo Česen leta 2007. FOTO: Vukelič Ljubo
Tomo Česen leta 2007. FOTO: Vukelič Ljubo

»Skoraj vse svoje življenje, nekje od 13. leta naprej, sem povezan s hribi in športom. Kot mulec sem bil v osnovni šoli v planinskem krožku. Učiteljica nas je vozila po teh pun'k'lnih okoli. Tako sem prišel v stik s hribi. Razvijalo se je športno plezanje, pograbili smo vse, kar je prišlo na novo. Zanimalo me je tudi še kaj drugega, a vse v povezavi s hribi in plezanjem. Potem sem prišel v stik s Planinsko zvezo Slovenije, zadnjih 15 let zelo intenzivno, organizacijsko, v prostem času pa te svoje aktivnosti nisem nikoli prekinil. Seveda to počnem, primerno emšu, a še vedno plezam,« je svojo povezanost s planinstvom, alpinizmom in plezanjem strnil Česen.

Sprva je zaslovel predvsem kot alpinist

Najprej v slovenskih Alpah, pri 19 letih pa je bil že del odprave v Južno Ameriko. »Spomnim se filma, ki se mi je vtisnil v spomin, in sem si rekel: 'Tole pa dobro zgleda in bi poskusil tudi sam'. Šel sem v alpinistično šolo in od takrat je moje življenje tesno povezano s tem,« portal citira 65-letnega Kranjčana.

FOTO: Legende
FOTO: Legende

Kasneje je bil del generacije pionirjev razvoja modernega alpinizma v Sloveniji. Prvi osemtisočak, Jalug Kang, je osvojil leta 1985. Kasneje tudi Broad Peak, sledila pa je tudi še preplezana prvenstvena smer v južni steni K2, ko mu je življenje najverjetneje rešila modra odločitev o sestopu. Izjemno odmeven je bil tudi solo vzpon na 7710 metrov visoki Jannu leta 1989. Leto pozneje je splezal še mogočno južno steno Lotseja. S svojimi dosežki je bil leta 1990 izbran za športnika leta.

Tako kot med alpinisti je bil tudi eden začetnikov športnega plezanja, ki se je hitro začelo razvijati v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja. Tudi sam se je aktivno preizkusil v prostem plezanju, pogosto je plezal v Franciji. Preplezal je smeri do težavnosti 8b, najbolj pa je leta 1994 odmevala solo ponovitev smeri Ženska za nagrado (8a) v Bohinjski Beli, ki jo je splezal brez varovanja.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije