Toplo leto 2019

Bliža se konec leta, ko običajno naredimo letno bilanco. Kakšna je letošnja? Leto 2019 po podatkih Svetovne meteorološke organizacije zaključuje desetletje izjemne svetovne vročine, zmanjšanja obsega ledu in rekordnih višin morske gladine. Te spremembe povzročajo toplogredni plini, ki se sproščajo pri človekovi dejavnosti. Povprečne temperature za petletno (2015–2019) in desetletno (2010–2019) obdobje so skoraj zagotovo najvišje, odkar jih beležimo. Leto 2019 je na dobri poti, da postane drugo ali tretje najtoplejše od začetka meritev. Družba vse bolj zaznava posledice podnebnih sprememb. Apeli za boj proti njim so prisotni že vrsto let, žal pa je akcije v realnem življenju premalo.

Vreme v Sloveniji

Po podatkih Arsa so vremensko dogajanje v Sloveniji najbolj zaznamovali poletna neurja, junijska vročina in dolgotrajno hladno vreme maja. Maj je bil edini mesec z izrazito negativnim temperaturnim odklonom povsod po državi, ponekod je bil hladnejši od dolgoletnega povprečja tudi januar. Preostali meseci do novembra so bili nadpovprečno topli: junij je bil ponekod rekordno topel, s temperaturnim odklonom več kot 4 °C. Kljub obilnim padavinam v posameznih mesecih večjih poplav ni bilo. Februar je bil zelo namočen zlasti na severozahodu Slovenije, maj skoraj povsod, julij na območjih s krajevnimi neurji, november pa na alpsko-dinarski pregradi. Junija in julija je večkrat klestila toča, krajevno so bili zelo močni nalivi. Poletna suša je bila najbolj izrazita na Goriškem, kjer sta bila zlasti junij in avgust podpovprečno namočena. Letošnje leto je v Sloveniji med najtoplejšimi v merilni zgodovini. Letni odklon temperature zraka na državni ravni bo zelo verjetno med 1,4 °C in 1,7 °C glede na obdobje 1981–2010, kar na lestvici najtoplejših let pomeni drugo do četrto mesto. Doslej je bilo najtoplejše leto 2014 z odklonom približno 1,74 °C. Višina padavin in trajanje sončnega obsevanja bosta v okviru običajnih vrednosti.

Zamrznjena tla

Prejšnji teden smo se soočali s poledico in zmrzovanjem površin. Bili so zdrsi, tudi poškodbe zaradi padcev. Poledica v meteorološkem terminološkem slovarju pomeni gladko trdo plast ledu na tleh, ki nastane z zmrzovanjem kapelj pri pršenju ali dežju. Najpomembnejša dejavnika za nastanek poledice sta povezana z vremenskimi razmerami pred in med njenim nastankom, in sicer zamrznjena površina in padavine v tekoči obliki. Led se na tleh lahko pojavi, tudi če v jasni noči zmrzne voda zaradi topljenja snega ali so tla namočena z vodo.


Morda ste kdaj opazili zamrznjeno vetrobransko steklo, pločnik pa je bil nezamrznjen. Vetrobranska stekla se zaradi izoliranosti od tal hitreje ohladijo kot površine, ki lahko črpajo toploto iz globljih plasti tal, kot na primer travne bilke oziroma pločnik. Različne površine čez noč izgubijo toploto različno hitro. Že rahla oblačnost lahko vpliva na to, saj deluje kot odeja in prepreči hitro izgubo toplote, zato so v oblačnih nočeh temperature na površini bližje temperaturi zraka. Površine lahko zamrznejo tudi, kadar ima zrak zelo nizko vlažnost: sonce čez dan vnese energijo v tla, drevesa ali avto, tla pa segrejejo zrak in temperature se dvignejo. Ponoči isti predmeti izgubljajo energijo nazaj v ozračje, to jih ohladi, in ti nato hladijo zrak v neposredni bližini. Ohlajanje zraka omogoča naraščanje njegove relativne vlažnosti in izločanje vode v tekoči ali zamrznjeni obliki. Hitrost vetra je še en pomemben dejavnik, ki preprečuje močno ohlajanje zraka pri tleh, zato so pozimi oblačne in vetrovne noči običajno blage in zmrzovanje površin se ne pojavlja, jasne in mirne noči pa so običajno hladne, z nevarnostjo zamrzovanja.