AGROMETEOROLOŠKA NAPOVED

Toplo slovo od zime

V zadnjih dneh februarja smo imeli temperaturne rekorde; na Primorskem se odpirajo brsti breskev in nektarin, čas je za setev jarih žit.
Fotografija: Žafran že cveti. FOTO: Guliver/Getty Images
Odpri galerijo
Žafran že cveti. FOTO: Guliver/Getty Images

Končala se je meteorološka zima. Slovo je bilo zelo toplo, v zadnjih dneh februarja smo imeli temperaturne rekorde. Po podatkih klimatologov Agencije RS za okolje so bili zadnji trije februarski dnevi neobičajno topli, temperaturna razlika med jutrom in popoldnevom je bila velika zlasti zadnjega februarja, ko je ponekod na vzhodu Slovenije presegla 25 °C. Po doslej zbranih podatkih je bilo najtopleje v Gačniku v Slovenskih goricah, kjer se je 28. februarja ogrelo na 24,1 °C. Glede na arhiv uradnih meteoroloških meritev je to doslej najvišja izmerjena temperatura v februarju. Na številnih merilnih mestih smo izmerili najvišjo temperaturo februarja doslej, ponekod celo višjo od rekorda prve dekade marca. Ponekod je toploto spremljala tudi zelo nizka relativna vlažnost zraka, ki je po nižinah ponekod za kratek čas padla pod 20 odstotkov.

Upravičil ime

Nastopil je sušec, ki letos dobro nosi svoje ime. Nadpovprečno toplo vreme, ponekod ekstremno nizka zračna vlaga ter pogost veter so sprožili povečano izhlapevanje iz tal in posušili vlago v površinskem sloju tal v vsej državi. Izjema je le severozahodna Slovenija, kjer ponekod še vztraja snežna odeja.

Ponekod primanjkuje tudi padavin. Po suhem decembru se je stanje, razen v Pomurju, izboljšalo v drugi polovici januarja in prvi dekadi februarja. Od takrat je v večini države suho, padavine so bile skromne. V osrednji Sloveniji je 18 mm dežja padlo 11. februarja, potem je bilo do začetka marca suho. Skromnih 35 mm je bilo februarskih padavin na Dolenjskem, kar je le 60 odstotkov dolgoletnih padavin. Te so večinoma padle v prvi dekadi februarja. Še slabše je na severovzhodu, kjer je februarja padlo le med 15 in 30 mm dežja.

Signali sušnih razmer v površinskem sloju tal so v zadnji dekadi februarja prisotni v vsej Sloveniji. Od 25. februarja je zaradi suhega in za ta letni čas nadpovprečno toplega vremena povečana možnost nastanka požarov v naravnem okolju na območju vse države. V času, ko v večjem delu Slovenije potekajo spomladanska dela, je vsaka nepazljivost pri kurjenju v naravi lahko nevarna.

Cvetoči pomladni znanilci

V večjem delu Slovenije množično cvetijo zvončki in večina zgodnjih spomladanskih znanilcev, od žafrana do trobentic.
Na odprtih sončnih legah zlahka opazimo lapuh v večjih skupinah. Zacveti zelo zgodaj. Ob mili zimi na osončenih toplih rastiščih zacveti že februarja. Ko opazimo prve cvetne popke, lahko pričakujemo, da bodo čez dan ali dva že vidni prvi cvetovi, še posebno ob toplem in sončnem vremenu. Cvetovi se čez noč in ob dežju zaprejo. Na vrhu zaprtih cvetnih glavic je tedaj opazna zlato rumena barva venčnih listov. Ponekod ga poimenujejo tudi lepuh ali lopuh. Cveti, preden se razvijejo listi. V času cvetenja so listi še skriti v zemlji. Njegovi prvi cvetovi, podobno kot prvi cvetovi zvončka, napovedujejo začetek predpomladi. Kako hitro zacveti, je odvisno od lege rastišča. Na južnih in prisojnih legah lahko zacveti celo pred zvončkom in žafranom, na legah, ki so izpostavljene vzhodnemu soncu, pa nekaj dni pozneje. Rastišča lapuha imajo drugačne lastnosti od rastišč zvončka in žafrana, zato ga le redko opazimo v njuni družbi.


Na Primorskem se odpirajo brsti breskev in nektarin. V tej fazi in ob temperaturah zraka med 8 in 10 °C bodo ob prvem dežju možne okužbe z breskovo kodravostjo. To je optimalen čas za zaščitna škropljenja. Ob ohladitvi in padcu nočnih temperatur pod 0 °C se škropljenje opravi po ponovni otoplitvi zaradi preprečitve morebitnih ožigov.

Prve vrtnine v tleh

Kljub toplemu vremenu s setvijo ne prehitevamo. Za to je čas, ko se temperature v setveni plasti dvignejo vsaj na 5 °C. Pri tako skromno ogretih tleh uspešno kalijo le nekatere vrtnine. Najprej lahko posadimo čebulček, šalotko, spomladanski česen, bob in grah lahko sejemo na prosto, ko se zemlja spomladi osuši. Pri nizkih temperaturah uspešno kali solata, med solatne gredice pa lahko posejemo mesečno redkvico, koren, peteršilj in špinačo. Semena solate lahko kalijo že pri temperaturah od 2 do 4 °C, kar je navadno v začetku marca. Mehkolistne sorte na prosto sejemo do začetka aprila, krhkolistne spomladanske pa do konca aprila. Ker so temperaturna nihanja čez dan še vedno velika in so možni vdori hladnega zraka, je potrebna zaščita s prekrivno kopreno, ki poleg termoizolacije ščiti pred insekti in živalmi.

Čas jarih žit

Letošnje vremenske in talne razmere že omogočajo pripravo tal za setev jarih žit. To so žita, ki ne potrebujejo nizkih temperatur za prehod iz vegetativne v generativno fazo. Imajo krajšo vegetacijsko dobo, štiri mesece, pri ozimnih je ta doba osem mesecev. Jara žita bolje prenašajo vročino in sušo, ozimna pa bolje nizke temperature.

Za optimalno rast in razvoj je pomembna priprava zemlje za setev, ta je odvisna od predposevka in doslej opravljene obdelave. S pravilno obdelavo tal pripravimo ugodne razmere, ne samo ob kalitvi in vzniku, temveč tudi v nadaljnjih fazah razvoja in rasti žit. Po podatkih kmetijskih svetovalnih služb je za jara žita najbolje, če so njive preorane že jeseni. Če je bila doslej opravljena zimska brazda, priporočajo poravnati tla, opraviti setev in zaradi sušnega obdobja posevke jarih žit takoj povaljati. Tako bomo omogočili primerne razmere za vznik. Setev opravimo, ko se zemlja toliko osuši, da je možen prehod s stroji na njivi. Čim zgodnejšo setev opravimo, višje in bolj kakovostne pridelke bomo imeli. Nobene škode ni, če spet nastopi mraz ali zapade sneg. Najprimernejši čas za setev je konec februarja in začetek marca, če nam to dopuščajo vremenske razmere, sicer sejemo vse do začetka aprila. Prepozna setev se najbolj negativno odraža pri jari pšenici, poznejšo bolje prenaša jari ječmen. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije