Tradicijo prepoznal ves svet: čebelarstvo in lipicanci na Unescovem seznamu
Medvladni odbor za varovanje nesnovne kulturne dediščine je na včerajšnjem zasedanju v Rabatu v Maroku potrdil vpis čebelarstva v Sloveniji in tradicije reje lipicancev na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.
V Rabatu je bila tudi slovenska delegacija s predsednikom Čebelarske zveze Slovenije Boštjanom Nočem na čelu, ki je dejal, da je slovensko čebelarstvo odslej del družine Unesca! Čebelarstvo v Sloveniji, način življenja je naslov vpisa v nesnovno kulturno dediščino Unesca.
Ob tem Noč dodaja: »Čebelarstvo predstavlja način življenja skoraj 12.000 Slovenkam in Slovencem ter njihovim družinam, in vsi skupaj smo danes lahko ponosni, da je našo bogato čebelarsko tradicijo prepoznal ves svet.«
»Po svetovnem dnevu čebel, ki ga je pred nekaj manj kot petimi leti razglasila OZN (Unesco je del OZN), je to novo veliko priznanje Sloveniji in naši bogati tradiciji čebelarstva. Z današnjim dnem slovensko čebelarstvo dobiva še uradno status in priznanje čebelarstva kot pomemben del kulture v Sloveniji in svetu. Več kot 1500 udeležencev zasedanja Unesca nas je nagradilo z velikim aplavzom. Vsem, ki so sodelovali pri pripravi nominacije, gre velika hvala, predvsem ministrstvu za kulturo (MK), Čebelarskemu muzeju Radovljica in številnim čebelarjem. V Maroku je danes lepo biti Slovenec, predvsem pa slovenski čebelar!«
Nagrada in obveza
Nominacijo z omenjenim naslovom je vodilo MK pod vodstvom Špele Spanžel, vršilke dolžnosti direktorja Direktorata za kulturno dediščino. Ob potrditvi uvrstitve je povedala, da je vpis čebelarstva na Unescov seznam najprej priznanje generacijam čebelarjev, ki so slovensko čebelarstvo ponesli v svet in nas navdušujejo s svojo predanostjo, spoštovanjem in sodobnimi oblikami: »Za Slovenijo pa je vpis obveza, da bo še naprej ustvarjala razmere, ki bodo čebelarstvo omogočale v vseh svojih razsežnostih – od kmetijskega, raziskovalnega in izobraževalnega, družbenega, okoljskega in seveda kulturnega.«
Po besedah ministrice za kulturo dr. Aste Vrečko je to nov velik uspeh slovenske kulture: »Vpis čebelarstva na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine je izjemnega pomena tako za Slovenijo kot tudi za svet. Čebelam in čebelarstvu je treba v času podnebnih sprememb posvečati posebno pozornost, prav posebej pa negovati tradicionalno čebelarstvo, način življenja v sožitju z naravo. Čebelarska dediščina ima dolgo zgodovino, ki je prepletena tudi s kulturo in ljubiteljsko umetnostjo. Danes pomemben segment čebelarstva predstavljajo tudi urbani čebelnjaki.«
Večletno zahtevno delo
Mednarodno pripravo nominacije Tradicije reje lipicancev za vpis na seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva je vodilo MK v sodelovanju s predstavniki Kobilarne Lipica in Slovenskega etnografskega muzeja. Šlo je za večletno zahtevno delo. Večnacionalni projekt ponazarja skupno evropsko dediščino in jo postavlja v kulturni kontekst. Povezuje osem držav pogodbenic Konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine: Avstrijo, Bosno in Hercegovino, Hrvaško, Italijo, Madžarsko, Romunijo, Slovaško in Slovenijo. Države so se pod slovenskim vodstvom povezale, da bi predstavile kulturno raznolikost in prakse družbenih pomenov, povezanih z rejo dobro znane pasme konj.
Slovenija je imela doslej na seznamu nesnovne kulturne dediščine vpisane
štiri enote.
Ob potrditvi uvrstitve je Spanželova povedala, da imajo lipicanci že stoletja simbolno vlogo v vseh osmih državah: »Še danes predstavljajo številne skupnosti, kar priča o tesni čustveni povezanosti med človekom in konjem ter tudi o skladnem življenju naših prednikov z naravo in okoljem, ki ga sodobne družbe izgubljamo. Z vpisom potrjujemo močno kulturno dimenzijo, ki se med drugim kaže v bogati kulturni dediščini in družbenih pomenih, ki jih reja lipicancev prevzema danes. Tesno sodelovanje držav se po vpisu seveda nadaljuje. Pred nami je zaveza, da uveljavimo skupne ukrepe za varovanje te nesnovne dediščine, čemur smo se z nominacijo tudi zavezali.«
Po svetovnem dnevu čebel, ki ga je pred nekaj manj kot petimi leti razglasila OZN, je to novo veliko priznanje Sloveniji.
Priprava nominacije je povezala predstavnike državnih kobilarn in zasebnih rejcev, strokovnjake za nesnovno dediščino, raziskovalce ter lokalne skupnosti. Projekt se je začel na pobudo državnih kobilarn, od leta 2018 pa je potekal v izključno kulturni domeni in po pravilih Unesca, skrb zanj so prevzela kulturna ministrstva sodelujočih držav.
Slovenija je imela doslej na seznamu nesnovne kulturne dediščine vpisane štiri enote: Škofjeloški pasijon, Obhode kurentov, Klekljanje čipk v Sloveniji ter Veščine, znanje in tehnike suhozidne gradnje kot del večnacionalnega vpisa. V postopku vpisa je babištvo kot del večnacionalne nominacije pod nemškim vodstvom (odločitev o vpisu je predvidena v letu 2023), Slovenija pa sodeluje še pri širitvi vpisa suhozidne gradnje na tri nove države.
