Tradicionalno žegnanje konj: Tito je odlikoval duhovnika

Kljub močni burji in hladnemu vremenu so v brkinski vasici Harije, ki šteje 360 prebivalcev in leži na nadmorski višini nad 500 metrov, priredili tradicionalno žegnanje konj. Zbrane sta v uvodu nagovorila predsednik Krajevne skupnosti Harije Peter Valenčič ter ilirskobistriški župan Gregor Kovačič, ki je pohvalil domačine za potrpežljivost ter strpnost pri gradnji vodovoda in urejanju brkinske ceste, katere projekt je v zaključni fazi. Oba sogovornika sta izrazila veliko hvaležnost, da že več kot 30 let živimo v svobodi in miru.

Tradicionalno žegnanje konj sta vodila kar dva duhovnika: kaplan ilirskobistriške župnije Tilen Kocjančič ter dr. Rafko Valenčič, ki je pred dvema letoma praznoval biserno mašo.

Alenka Volk Penko (levo) in Janja Konestabo. Prva je zaslužna, da se njihove papirnate rože štejejo kot izdelek domače obrti, druga je zborovodkinja Moškega pevskega zbora Dragotina Ketteja.

Valenčič je profesor teologije, pisatelj, publicist in glasbenik. Kot strastni raziskovalec življenja sv. Hieronima, obenem je tudi letošnji dobitnik medalje sv. Hieronima, je osvetlil lik duhovnika Milana Grlja (1904–1981). Harijsko društvo je ob 120. obletnici Grljevega rojstva izdalo tudi lično zgibanko.

»Duhovnika Milana Grlja sem osebno poznal. On me je leta 1937 krstil, jaz pa sem mu pridigal na njegovi zlati maši. Grlj je bil med vojno zvest svojemu narodu in njegovi zgodovini. Rojen je bil leta 1904 v Zarečju in je bil 1929. posvečen v duhovnika. Po vrnitvi iz konfinacije je bil župnik v Podgrajah, leta od upokojitve 1973. pa je preživljal v Harijah, kjer je leta 1981 tudi umrl in je pokopan. V času svojega službovanja je zgradil in obnovil 13 cerkva in kapelic, zato se ga je oprijel vzdevek gospod Kapelica. Za svoje zasluge za narod je bil z odlokom maršala Tita 29. novembra 1959 odlikovan z redom bratstva in enotnosti II. reda. Še danes živi med nami spomin na našega Čedermaca,« je poudaril dr. Valenčič.

Medalje za konje

Različne pasme

Žegnanja konj se je udeležilo 18 kopitljačev različnih pasem, ki so jih na prizorišče pripeljali od blizu in daleč. Če so prejšnja leta prevladovali konjeniki, smo letos opazili več nežnejšega spola, najmlajša je bila stara komaj pet let.

Domači župnik je blagoslovil vodo, sol, kruh ter konje in njihove gospodarje, slednji so v spomin prejeli še kolajno ter nagelj – papirnati cvet. Izročila jim ga je ena izmed glavnih organizatorjev prireditve Alenka Volk Penko, ki je tudi zaslužna, da se papirnate rože, ki jih izdelujejo v sklopu KETŠD Alojzija Mihelčiča, štejejo kot izdelek domače obrti. V društvu so namreč še kako ponosni, da so bili prav oni prvi v letu 2024, ki so pridobili certifikat za rože iz krep papirja kot del naše kulturne dediščine v Občini Ilirska Bistrica.

Za nameček domačini ohranjajo še en običaj, to je lučanje. Po stari navadi so po maši na sv. Štefana v cerkvi zapeli pevci, gospodinje so spekle štjefonove kruhće, nakar pa se je zgodilo še zadnje lučanje v letu. Gre za običaj obmetavanja z zrnjem žita, in sicer za srečo, zdravje, dobro letino in domovino.

Predsednik KS Harije Peter Valenčič s pevci Dragonarji

Na odru so ubrano prepevali člani pevskega zbora Dragonarji generala Maistra z zborovodjem Jožetom Oblakom, ki deluje v sklopu Konjeniškega društva Lovrenc – društva ljubiteljev narave, konj in tradicije iz Dolenje vasi pri Cerknici.

Zbor deluje že od leta 2007 in poje vojaške pesmi iz obdobja konca prve svetovne vojne ter pesmi, ki jih je napisal general Rudolf Maister. Dragonarji so znani po tem, da nastopajo v uniformah, ki ponazarjajo kranjski konjeniški polk št. 5, ki se je ob koncu prve svetovne vojne v večini priključil generalu Maistru ter njegovemu boju za Maribor in severno mejo. Da ne pozabimo: vlada je leto 2024 razglasila za Maistrovo leto (ob 150. obletnici rojstva in 90. obletnici smrti) v čast njegovim izjemnim zaslugam za slovenski narod.

Pridružili so se jim tudi pevci Moškega pevskega zbora Dragotina Ketteja pod vodstvom zborovodkinje Janje Konestabo, ki nadaljuje dolgoletno tradicijo petja v Ilirski Bistrici in bo v kratkem dopolnil 60 let neprekinjenega dela. Sodeluje na vseh revijah in je za 50. nastop prejel posebno plaketo predsednika države. Gostuje tudi v tujini.

Pevska zbora Dragonarjev in Dragotina Ketteja

Zanimivo, da so leta 1902 na Bistriškem potekale tudi velike vojaške vaje avstrijske vojske. Prav na njih je sodeloval takrat še poročnik Rudolf Maister; baje se je zagledal v eno lepo bistriško punco.

V Maistrovem letu so tudi zato ponatisnili slikovito razglednico Ilirske Bistrice s pogledom na Domladiševo gostilno, kjer je bila pred 160 leti čitalnica. »Pil bom glažek vina s tabo in spomin izplaknil na vse slabo,« je daljnega leta 1902 na razglednici pozdravil prijatelja Urbana Zupanca v Ljubljano.