Tragedija povezala gasilski društvi iz Šentilja in z Dvora (FOTO)
V kulturnem domu v Šentilju je potekal svečani občni zbor domačih gasilcev, ki so ga s svojo prisotnostjo počastili župan mag. Štefan Žvab, župnik Igor I. Novak, številni predstavniki gasilskih in drugih društev iz občine ter čezmejni sosedje avstrijskega gasilskega društva iz Spielfelda (Špilj).
Zbrane je pozdravil predsednik društva Gregor Plohl in prebral poročilo, to je storil tudi poveljnik Primož Lilek. Minulo leto je bilo v PGD Šentilj zaradi številnih intervencij zelo pestro, med načrti za 2023. pa so izpostavili nakup gasilskega vozila za prevoz gasilcev in osebne opreme GVM-1. Zaslužnim gasilcem in donatorjem so izročili priznanja oz. zahvale, naj gasilec društva je postal Sebastjan Truntič. Sledili sta zakuska in zabava z ansamblom Šarmerji.
Nadvse topel sprejem je doživela tudi delegacija prijateljskega gasilskega društva z Dvora. Listino prijateljstva so člani PGD Šentilj in PGD Dvor podpisali leta 2010 na slovesnosti ob 80-letnici društva iz Šentilja. Odtlej se predstavniki vsako leto srečujejo ob slovesnostih, na družabnih srečanjih in občnih zborih. Sodelovanje štajerskih in dolenjskih gasilcev traja že dve desetletji, zgodovina prijateljevanja med krajema in prebivalci pa sega v čas druge svetovne vojne.
Posestvo Možetovih iz Cirknice so med vojno obdelovali priseljeni Avstrijci.
»Ko so leta 1941 okupatorji s Štajerske izseljevali zavedne Slovence v Srbijo, Bosno in drugam, je bila med izseljenci v Bosno tudi družina Možetovih, mojih starih staršev iz Cirknice,« je razložil šentiljski gasilski veteran Boris Furlan. »Ko je to izvedela teta Vika Picek, rojena Može, ki je imela gostilno v Žužemberku na Dolenjskem, je po zvezah poslala dovolilnico takratnih oblasti in se zavezala, da bo ona skrbela za sorodnike. Ker pa v gostilni ni imela dovolj prostora, so družino razdelili: en del je prebival v Žužemberku pri njej, drugi del pa na Dvoru pri trgovcu Francu Možetu. Med slednjimi je bila tudi moja mama Nada.« Boris Furlan je še dodal, da so tako na Dvoru kot v Žužemberku preživljali težke čase, ki so bili usodni za tri člane družine. Po osvoboditvi so se Možetovi vrnili v Cirknico in našli dom v dobrem stanju, posestvo so namreč med vojno obdelovali priseljeni Avstrijci.
3 člani izseljene družine so med vojno umrli.
»Oba z Iztokom Možetom z Dvora pri Žužemberku, vnukom Dušana Možeta in pravnukom Franca Možeta, sva gasilca in potomca prednikov, ki so si nesebično pomagali v najtežjih časih naše zgodovine. Predlagal sem mu, da to povezanost in prijateljske vezi razširiva na najini gasilski društvi. Imel sem to čast, da sem listino o prijateljstvu podpisal kot podpredsednik PGD Šentilj, za PGD Dvor pa je podpis prispeval tedanji predsednik Tomo Obštetar. Naše sodelovanje je zgledno, prijateljsko in družabno, v prihodnje ga bomo nadgradili s kakšno skupno vajo,« je sklenil Furlan, predsednik delovnega predsedstva občnega zbora in predsednik komisije za veterane pri šentiljskih gasilcih.
