Trampuž o tem, da smo do poletja »pečeni« zaradi pandemije
Ob eksploziji novopotrjenih primerov okužbe s koronavirusom, ko so laboratoriji na robu zmogljivosti, bolnišnice polne covidnih pacientov in v podjetjih zaradi bolezni primanjkuje kadra, se zdi, da je večina prebivalcev že prebolela covid, zbolevajo pa tudi tisti, ki so cepljeni. V oddaji Intelekta na Radiu Prvi so na vprašanja o tem, ali ima cepljenje proti covidu 19 sploh še smisel in kaj nas pri cepljenju v prihodnje čaka, odgovarjali imunolog Alojz Ihan, infektolog Andrej Trampuž in sintezni biolog Roman Jerala.
Vsi so se strinjali, da je cepljenje še naprej smiselno.
Ihan je dejal, da ima cepljenje smisel ne glede na različico, saj ko se cepimo, se tvori spominski odziv, ki pomaga ščititi pred novo različico. Trampuž je ob tem dodal, da bi bili brez cepiva bodisi v popolnem zaprtju države ali pa bi čakali, da se vsi prekužijo, s tem pa bi imeli veliko smrtnih žrtev. Jerala je zaradi študij prepričan, da tisti, ki so cepljeni, izločijo bistveno manj virusa kot tisti, ki niso bili cepljeni.
Kako pogosto naj bo cepljenje?
Ihan meni, da je iluzija pričakovati, da bi se lahko cepili več kot enkrat na leto, a za zdaj kaže, da bi bilo osnovno cepljenje lahko sestavljeno iz treh odmerkov. Za več kot tri odmerke pa je prepričan, da »prepogosto cepiti proti enakemu virusu ni najbolj smotrno, saj je bolje imeti precepljeno celotno svetovno populacijo, kot se ukvarjati s cepljenjem v razvitih državah«.
Trampuž je na vprašanje, ali bo potreben še četrti odmerek, dejal, da bo večje število cepljenj potrebno za ljudi, ki so starejši ali imajo kronične bolezni, ker se virus stalno spreminja. »Cepiva za nove različice so v pripravi. Aprila bo na voljo cepivo, ki bo učinkovito proti omikronski različici. Da se pripravimo na jesen, zimo in preprečimo novi val. Poživitveni tretji odmerek je del osnovnega cepljenja, ker po prvih odmerkih v treh mesecih izgubimo imunost.«
Omikron spremenil pravila igre
Omikron je zaradi kužnosti po besedah Ihana spremenil pravila igre in epidemiologi težje načrtujejo realnost. »Omikron nas je presenetil, spremenil je igro, ki smo jo poznali v epidemiji. Potisnil nas je na smukaško progo, na kateri smo prvi. Ali naj zavremo ali naj malo zavremo in se prepustimo in upamo, da ne pademo,« je karikiral Ihan.
Sogovorniki so prepričani, da krajšanje karanten in izolacije ni najbolj smiselno, saj dnevno povečujemo odstotek okužb.
Trampuž pri tem poudarja, če bi precepili vse ljudi, bi normalno živeli, se prekužili in dosegli konec pandemije ter to, da šlo za blago okužbo. A smo še daleč od tega, saj imamo tudi v Sloveniji premalo število cepljenih. »Pandemija se bo vlekla še več mesecev, tja do poletja,« je dejal Trampuž in ocenil, da bomo v zimskih mesecih tudi v prihodnje v zaprtih prostorih nosili maske.
