ZANIMIVO
Travnik pokosili v obliki mandale (FOTO)
V akciji je sodelovalo 85 turističnih društev in zavodov. Služijo kot simbol meditacije, zdravljenja, zaščite
Odpri galerijo
Mladinski center Hrastnik je v sodelovanju z Občino Hrastnik in Kulturno-rekreacijskim centrom Hrastnik v enem od skritih kotičkov občine postavil mandalo. Nad tem simbolom so se navdušili tudi v Sloveniji, med drugim Hrastničani. Tudi v tej zasavski občini so tako ustvarili svojo, ki bržkone sodi med najbolj zanimive. Izdelana je iz elementov, značilnih za občino: premoga, drobljenega in brušenega stekla, savskega prodnika in hrastovega lista. Premog zaradi poltretje stoletje dolge rudarske panoge, steklo zaradi steklarne, ki igra pomembno industrijsko vlogo, prodnik zaradi pomena Save, ki teče mimo občine, hrastov list je tudi v občinskem grbu. Izdelovanje mandale je sicer potekalo v okviru vseslovenske akcije Zelena mandala, v kateri je sodelovalo več kot 80 turističnih in kulturnih zavodov ter organizacij.
Mandale izvirajo iz Tibeta, Indije ter Nepala. Služijo kot simbol osredotočanja, meditacije, osebnostnega zrelostnega procesa, zdravljenja ter zaščite. Njihova oblika je narejena po določenem vzorcu, in sicer iz sredine proti zunanjemu robu v simetričnih krogih in s ponavljajočimi se vzorci. Za najlepše veljajo tiste iz naravnih materialov, najbolje iz istega okolja, kjer je lokacija izdelave. Običajno jih ustvarjajo v naravi, lahko pa denimo tudi na leseni ali kartonski podlagi in podobno. Ustvarjanje mandal je tudi odličen način združevanja moči in idej različnih generacij. V tujini je to tudi zanimiva družinska skupna aktivnost.
»Akcija ni bila nagradna, zato mandal nismo ocenjevali, pač pa smo jih vse brez izjeme postavili na ogled v naši galeriji, ki je dostopna na spletni strani Turistične zveze Slovenije. Šlo je za aktivacijsko akcijo, s katero smo želeli opomniti na zeleni dan slovenskega turizma, ki ga praznujemo na svetovni dan čebel 20. maja, ter na svetovni dan biotske raznovrstnosti, ki ga praznujemo 22. maja,« pravijo na Turistični zvezi.
Vsi vzorci so bili narejeni po pravilih za ustvarjanje mandal, številni so jih ustvarili v tistih kotičkih svojega kraja, ki imajo za lokalno prebivalstvo poseben pomen. Najpogosteje uporabljen material so bile travniške rože, saj je šlo za spomladansko akcijo, pa tudi gozdni listi, storži, praprot. Mandale so bile tudi iz orhidej, potic, piškotov, druge hrane, iz odpadnih gum, premoga, dobrovniških pirhov, oglja, kozarcev, v obliki mandale so pokosili travnik, ustvarili so jo iz pobarvanih kamenčkov, pripomočkov za slikanje in drugo ustvarjanje, mandalo iz otrok. Odziv je bil nad pričakovanji, še posebno ker je ponagajalo vreme in ker je v Sloveniji akcija potekala prvič. Njen namen je opozoriti slovenske državljanke in državljane vseh generacij na pomen ohranjanja bogastva naravnega sveta, ki nas obdaja.
Mandale izvirajo iz Tibeta, Indije ter Nepala. Služijo kot simbol osredotočanja, meditacije, osebnostnega zrelostnega procesa, zdravljenja ter zaščite. Njihova oblika je narejena po določenem vzorcu, in sicer iz sredine proti zunanjemu robu v simetričnih krogih in s ponavljajočimi se vzorci. Za najlepše veljajo tiste iz naravnih materialov, najbolje iz istega okolja, kjer je lokacija izdelave. Običajno jih ustvarjajo v naravi, lahko pa denimo tudi na leseni ali kartonski podlagi in podobno. Ustvarjanje mandal je tudi odličen način združevanja moči in idej različnih generacij. V tujini je to tudi zanimiva družinska skupna aktivnost.
Zadovoljni s prvim izborom
Turistična zveza Slovenije je letošnjo pomlad prvič organizirala akcijo Zelena mandala. V izboru je sodelovalo 85 turističnih društev in zavodov, izjemno velik je bil odziv osnovnih šol in vrtcev, ki so prispevali skoraj polovico mandal. Za sodelovanje se je odločilo tudi nekaj medgeneracijskih centrov, domov za ostarele pa tudi posameznikov, ki so poskrbeli, da je bila akcija dejansko vseslovenski praznik kreativnosti.»Akcija ni bila nagradna, zato mandal nismo ocenjevali, pač pa smo jih vse brez izjeme postavili na ogled v naši galeriji, ki je dostopna na spletni strani Turistične zveze Slovenije. Šlo je za aktivacijsko akcijo, s katero smo želeli opomniti na zeleni dan slovenskega turizma, ki ga praznujemo na svetovni dan čebel 20. maja, ter na svetovni dan biotske raznovrstnosti, ki ga praznujemo 22. maja,« pravijo na Turistični zvezi.
Vsi vzorci so bili narejeni po pravilih za ustvarjanje mandal, številni so jih ustvarili v tistih kotičkih svojega kraja, ki imajo za lokalno prebivalstvo poseben pomen. Najpogosteje uporabljen material so bile travniške rože, saj je šlo za spomladansko akcijo, pa tudi gozdni listi, storži, praprot. Mandale so bile tudi iz orhidej, potic, piškotov, druge hrane, iz odpadnih gum, premoga, dobrovniških pirhov, oglja, kozarcev, v obliki mandale so pokosili travnik, ustvarili so jo iz pobarvanih kamenčkov, pripomočkov za slikanje in drugo ustvarjanje, mandalo iz otrok. Odziv je bil nad pričakovanji, še posebno ker je ponagajalo vreme in ker je v Sloveniji akcija potekala prvič. Njen namen je opozoriti slovenske državljanke in državljane vseh generacij na pomen ohranjanja bogastva naravnega sveta, ki nas obdaja.