PRIDNE ROKE
Trebanjski taborniki nabrali za dve prikolici smeti (FOTO)
Rod sivih jelš iz Trebnjega je organiziral spomladansko čiščenje. Že načrtujejo nove akcije.
Odpri galerijo
Narava kliče. Tako in drugače, le prisluhniti je treba. Taborniki so zagotovo te sorte, da jim ni treba dvakrat reči, da najdejo svoj mir v naravi. Od leta 1951 jih imamo v Sloveniji, letos slavijo častitljivi jubilej 70 let. Dobrih deset let mlajši pa so taborniki iz Trebnjega. Tu deluje Rod sivih jelš. Ker so se na srečo epidemiološki ukrepi sprostili, so se na Trebanjskem na polno lotili dela.
Ob tem izvemo, da Rod sivih jelš šteje dobrih 60 članov, pred korono celo 70. »Naši začetki segajo v leto 1960, lani smo s šestimi dogodki zaznamovali jubilej. Ime smo dobili po jelšah, ki rastejo ob reki Temenici,« pojasni Karin in ob tem pove, da je ob risanju logotipa prišlo do šuma v komunikaciji. »Ob Temenici rastejo črne jelše, narisane so bile sive, pa smo ostali kar Rod sivih jelš,« pojasni sogovornica, ki spomni, da so v šestih desetletjih ustvarili veliko spominov in vzgojili veliko tabornic in tabornikov. Najmlajši štejejo šest let, sprejmejo pa vsakogar, ki ima rad naravo in bi rad pomagal. »Ob prihodu v rod vsakega novinca ob tabornem ognju tudi krstimo, dobi pa taborniško ime,« pove Karin, ki je tabornica devet let. Vesela je, ker je čistilna akcija uspela, prej pa so odkrivali tudi reko Temenico, tja do Ponikev, kjer ponikne, pa do Zijala, kjer spet pride na plan.
7000 tabornic in tabornikov je v Sloveniji.
»Naš cilj je, da smo čim več v naravi in da skrbimo za naravo in z njo živimo,« pove načelnica rodu Karin Kukenberger. »Ker je bil 22. aprila svetovni dan zemlje in še rojstni dan taborništva v Sloveniji, smo se odločili za čistilno akcijo v Trebnjem,« izvemo, kaj so naredili za lepši okoliš. Tudi na postkoronsko obdobje so se elegantno prilagodili. »Odločili smo se, da vsak pobira smeti v krogu svoje družine. Odziv je bil res dober,« nadaljuje Karin. Po zadnjih podatkih je sodelovalo več kot 50 posameznikov, ki so nabrali za dve prikolici smeti, na pomoč pa sta prišli tudi Občina Trebnje in Komunala Trebnje. »Še vedno smo kar pujsi. Ne znamo varovati naše narave. Včasih se mi zdi, da je še vedno težko vreči določeno smet v koš, pa raje konča na tleh ali v naravi. Po teh zadnjih podatkih se mi zdi, da se v času koronavirusa nismo kaj prida poboljšali,« ugotavlja Karin, ki se nadeja, da tabornikom v prihodnje korona ne bo krojila programa.
Raziskovali tudi Temenico
»Pa saj smo se znašli tudi v času tega virusa. Taborniki smo tako ali tako znani po tem, da se vedno nekako znajdemo. Tokrat smo dejavnosti prenesli na splet, kjer smo imeli kaj početi. S pomočjo spletnih aplikacij in posebnih virtualnih prostorov, med drugim ropotarnice, za katero so poskrbeli na Zvezi tabornikov Slovenije, so bile naše aktivnosti zanimive, predvsem pa pestre,« nadaljuje sogovornica. »S pomočjo sodobne tehnologije smo pripravili decembrsko raziskovalno orientacijo po Trebnjem, na kateri smo s pomočjo QR-kode raziskovali domači kraj,« še izvemo. Letos se veselijo tudi tabora. »Lani smo ga kljub vsem omejitvam spravili pod streho, bili smo na Turistični kmetiji Obolnar. Zelo so nam šli na roko in nam pomagali. Imamo tudi srečo, da je lastnik kmetije naš nekdanji član, pa se je izrazila medgeneracijska pomoč. Ostali smo kar v svoji občini in spoznali, da je pri nas res lepo,« doda Karin.Ob tem izvemo, da Rod sivih jelš šteje dobrih 60 članov, pred korono celo 70. »Naši začetki segajo v leto 1960, lani smo s šestimi dogodki zaznamovali jubilej. Ime smo dobili po jelšah, ki rastejo ob reki Temenici,« pojasni Karin in ob tem pove, da je ob risanju logotipa prišlo do šuma v komunikaciji. »Ob Temenici rastejo črne jelše, narisane so bile sive, pa smo ostali kar Rod sivih jelš,« pojasni sogovornica, ki spomni, da so v šestih desetletjih ustvarili veliko spominov in vzgojili veliko tabornic in tabornikov. Najmlajši štejejo šest let, sprejmejo pa vsakogar, ki ima rad naravo in bi rad pomagal. »Ob prihodu v rod vsakega novinca ob tabornem ognju tudi krstimo, dobi pa taborniško ime,« pove Karin, ki je tabornica devet let. Vesela je, ker je čistilna akcija uspela, prej pa so odkrivali tudi reko Temenico, tja do Ponikev, kjer ponikne, pa do Zijala, kjer spet pride na plan.