Trgovali z lesenimi novci (FOTO)
Člani Športno-umetniškega društva Rifnik (ŠUDR), ki šteje 107 članov različnih starosti, so letos organizirali že tretji Keltski dan. Ustvarili so keltsko vas in v njej priredili pestro dogajanje za obiskovalce, ki so uživali v številnih igrah in delavnicah pa tudi kulinariki in se vrnili nekaj stoletij v preteklost, ko so na Rifniku nad Šentjurjem, kjer je arheološki park, še živeli Kelti.
Postavili so šotore, kurišča, obiskovalce je pozdravila keltska straža v popolni bojni opremi, ki je že takoj na začetku odbila vse morebitne slabe namene obiskovalcev, med katerimi so se sprehajali tudi poglavarji, druidi in mična dekleta. Kot nam je povedal član društva ŠUDR Martin Čater, je bilo letos dogajanje res zelo pestro, organizatorjem pa je šlo na roko tudi lepo vreme.
»Na Rifniku so uživali tako najmlajši, za katere smo pripravili različne delavnice, kot starejši. Slednji so sodelovali pri izdelovanju in oblikovanju nakita in izdelkov iz gline, spoznali rezbarjenje in tkanje na statvah, pobliže so lahko videli tudi, kako nastajajo kovaški izdelki in kako se iz žita zmelje moka. Posebno zanimiva je bila bogato založena keltska tržnica, kjer je bilo mogoče na stojnicah kupiti različno blago, tudi izdelke, ki so jih člani društva izdelali sami, obiskovalci pa so lahko plačevali z lesenimi keltskimi novčiči.«
Keltski predniki so verjeli, da je življenje povezano z božanskim.
Verjeli v reinkarnacijo
»Več kot 50 članov društva je bilo oblečenih v kostume, ki jih je večinoma sešila tajnica društva ŠUDR Mojca Kolar. Ta je obenem pobudnica za ta dogodek, ki se je očitno zelo dobro prijel tako med Šentjurčani kot obiskovalci od drugod, saj je letos na Rifnik prišlo kar okoli dva tisoč obiskovalcev,« misli z dogodka strne Čater.
»Keltski predniki so verjeli, da je življenje povezano z božanskim. Živali so dojemali kot vodnike, s katerimi so si delili zemljo, in so bile osrednji simbol vrednot, poguma, volje in modrosti. Stari Kelti so častili tudi božanske sile v naravi in za to niso potrebovali stavb za bogove – njihov tempelj je bila narava. Ženske so bile spoštovane zaradi njihovega znanja in niso bile v lasti moških. Bile so pogumne bojevnice in vladarice. Verjeli so v posmrtno življenje – smrt je le sredina življenja, saj je duša nesmrtna in se ponovno reinkarnira, dokler ne doseže popolnosti. Ni jih bilo strah prehoda onkraj, žalovali so, ko se je otrok rodil, saj je takrat duša v onstranstvu umrla in prišla na zemljo, po drugi strani pa so zelo častili prednike,« je zbrane podučil standup komik Dominik Gračner, vaški druid, mislec in filozof.
50 kostumov je sešila Mojca Kolar.
»Zelo smo tudi ponosni in veseli, da nas je letos z obiskom počastila ministrica za kulturo Asta Vrečko, ki je naša domačinka. Posebna zahvala gre občini Šentjur in številnim donatorjem, tudi družini Pšeničnik, ki je dopustila, da so vsi prečkali njihovo zemljišče. Ne smem pozabiti niti na Gregorja Seliča, ki je izdelal štiri inovativne stojnice na keltski način, Vanja pa številne unikatne izdelke, medtem ko sta Jože in Matic vse od opreme do gostov na Rifnik pripeljala s traktorji. Na Keltskem dnevu so aktivno sodelovali vsi naši člani in članice,« je še dejal Čater.
Zbrani so bili deležni tudi meditacije z gongi iz Nepala, za kar je poskrbel Birman Šrestha, prišli pa so tudi Maistri Marpurgi, ki so jih vedno zelo veseli, je še povedal Čater. Kelti sicer spadajo med najstarejše arheološke kulture pri nas. Izvirajo iz srednje Evrope, po skoraj celotni celini pa so se naselili v času mlajše železne dobe, med drugim so plemena prišla tudi k nam, saj so izkopanine, ki so jih našli v okolici Maribora, Ptuja in Kobarida, povezali prav z njimi. Sloveli so po duhovni povezavi s svetom in soustvarjali številne mite, ki še danes živijo v pesnitvah in besedilih. Med drugim v pesnitvi Povodni mož. »Obiskovalci so lahko v naši keltski vasi podoživeli življenje, kot so ga na Rifniku imeli Kelti, zanje smo pripravili jedi iz tistih časov,« je misli strnil predsednik ŠUDR Žiga Pungartnik.
