Trgovci se umikajo, zadruge vztrajajo
Zadružna zveza Slovenije je že tradicionalno izvedla regijske posvete za zadruge po vsej Sloveniji. Soočili so se z aktualnimi temami s področja kmetijstva in zadružništva ter ukrepi kmetijske politike kot tudi rezultati poslovanja kmetijskih zadrug.
Zadružniki so opozorili na številne izzive, na usmeritev kmetijskega ministrstva glede ekološkega kmetovanja, povišane bonitetne ocene na Krasu, pomanjkanje mladih prevzemnikov na kmetijah in posledično opuščanje kmetovanja ter zaraščanje neobdelanih površin.
13.000 KMEČKIH DRUŽIN je v zadrugah.
Predsednik Borut Florjančič je poudaril, da bodo v govedoreji za ustrezno samooskrbo tudi v prihodnje – tako z mesom kot mlekom – morali pospešiti hitrejše prehode iz vezane reje v prosto rejo in temu nameniti več sredstev, pozornosti in finančne podpore. V zadrugah so opozorili tudi na številne administrativne evidence, ki jih morajo izpolnjevati. Izpostavili so tudi primer projekta spremljanja košarice osnovnih živil, ki je imel za posledico veliko administrativnega dela v zadrugah in na kmetijah. Zadružniki vinorodnih regij so opozorili na težave v vinogradništvu in vinarstvu, ki so letos značilne za vso Slovenijo.
Poslovanje zadrug v letu 2023
– V Sloveniji je bilo po podatkih Ajpesa nazadnje registriranih 388 zadrug, ki so skupaj ustvarile 974 milijonov evrov prometa.
– 59 kmetijskih in gozdarskih zadrug je ustvarilo 887 milijonov evrov, kar je 91 odstotkov prometa vseh registriranih zadrug v Sloveniji.
– Skupni prihodki in odhodki zadrug so se v primerjavi z letom 2022 znižali za 1 odstotek.
– V zadrugah je povprečno število zaposlenih več kot 2573 delavcev.
– Kapital zadrug je znašal 188 milijonov evrov in se je povečal za 1 odstotek v primerjavi s preteklim obdobjem.
– Štiri regije so v primerjavi z letom 2022 povečale skupne prihodke, sedem regij je zmanjšalo skupne prihodke, dve regiji pa sta ostali na primerljivi ravni.
– Po skupnih prihodkih je v ospredju gorenjska regija, ki združuje šest zadrug, te pa so skupaj ustvarile skoraj 167 milijonov evrov prometa. Sledi ji dolenjsko-belokranjska regija, v kateri sta dve zadrugi ustvarili 162 milijonov evrov prometa, in ptujsko-ormoška regija, v kateri so štiri zadruge ustvarile 107 milijonov evrov prometa.
– Povprečna bonitetna ocena zadrug članic je znašala 7,22, kar pomeni, da gre za nizko tvegan portfelj.
Trend opuščanja vinogradov
Kot je že znano, je bila letošnja letina odlične kakovosti, po količinski plati pa gre za skromno letino, po podatkih celo za najskromnejšo letino grozdja v zadnjih 30 letih. Opuščanje vinogradov je skrb vzbujajoče za prihodnost vinogradništva in vinarstva, ki sta v Sloveniji izjemnega pomena za razvoj turizma, gastronomije in obdelanega podeželja; v zadnjih letih so se površine z vinogradi zmanjšale z 18 na 14 tisoč hektarjev.
Velikanski izziv za vinske kleti so vremenska dogajanja, saj poleg nižjega donosa povzročajo stres pri rastlinah, kar pripelje do povečane dojemljivosti vinskih trt do bolezni. Posledica so nadpovprečni stroški pri uporabi sredstev za zaščito rastlin.
Zadruge so nadvse pomemben deležnik v verigi oskrbe s hrano in bistveno pripomorejo k prehranski varnosti. Njihovo osnovno dejavnost še vedno predstavlja trgovina, kamor se uvršča tudi zadružni odkup. Številne zadruge imajo v okviru svojih dejavnosti zato raznorazne predelovalne obrate od klavnic, mesno- in mlečnopredelovalnih obratov do vinskih kleti, oljarn in še marsičesa. V vseh teh dejavnostih proizvajajo izdelke lastnih blagovnih znamk.
Borut Florjančič,
predsednik Zadružne
zveze Slovenije
Povezujemo 59 zadrug, ki ustvarijo dobro milijardo prometa in visoko povprečno bonitetno oceno. Naše zadruge združujejo prek 13.000 kmečkih družin, še zlasti gre za srednje in manjše kmetije, ki so temelj slovenske prehranske neodvisnosti in delujejo na podeželju, kjer ohranjajo tudi mrežo trgovin. To so področja, iz katerih se veliki trgovci umikajo, zadružne trgovine pa vztrajajo in zagotavljajo, da je podeželje preskrbljeno. Vesel sem, da smo si na ZZS v letošnjem letu zadali cilj, da si v okviru strateškega načrta skupne kmetijske politike od 2023 do 2027 zagotovi razpisno okolje, ki bo podpiralo razvoj kmetijsko-živilskih zadrug. Uspelo nam je izpogajati sredstva za skoraj 25 milijonov kolektivnih naložb v zbirne centre, skladiščne kapacitete, prevozna sredstva za kmetijske pridelke po enotni, 50-odstotni stopnji sofinanciranja.
Priporočamo
Predstavitvene informacije
Komentarji:
Priporočamo
