Trideset slavnih Celjanov bo dobilo svojo lutko
Almi Karlin in Titu Valeriju Klemensu so zdaj dodali figuro Hermana II. Celjskega. Pomembne zgodovinske osebnosti izbrali v Turističnem in kulturnem društvu Celje.
Odpri galerijo
CELJE – V ateljeju kiparja Cirila Hočevarja v Kaplji vasi pri Preboldu nastajajo lutke, vsaka predstavlja znano osebo, poleg tega pa tudi zgodovinsko obdobje, čas, v katerem je živela, delala, ustvarjala ter pustila svoj pečat v mestu ob Savinji.
Po izdelavi lutk ljudi, ki so nekoč delali v premogovniških rovih Šaleške doline in v naravni velikosti bogatijo Rudarski muzej pod zemljo v Velenju, se Ciril Hočevar zdaj že tretje leto ukvarja z izdelavo 30 lutk znanih Celjanov, ki so jih za ta nenavadni projekt izbrali v Turističnem in kulturnem društvu Celje.
Doslej je izdelal tri s seznama Celjska zgodba. Prva, ki je našla svoje mesto v Kvartni hiši, kjer je nekoč živela Sofija Hess, ljubezen Alfreda Nobela, je bila Alma Maksimilijana Karlin, celjska svetovna popotnica in pisateljica. Naslednja znamenita oseba, ki je nastala v Cirilovem ateljeju in sega najdlje v zgodovino, je Tit Valerij Klemens, nekdanji rimski senator in svetovalec cesarja Marka Avrelija. Lani in deloma še letos pa je oživel tretji, to je Herman II. Celjski, ki pooseblja enega od vrhuncev obdobja dinastije Celjskih. V prihodnjih letih se mu bodo med drugim pridružili še trojna kraljica Barbara Celjska, poljska kraljica Ana Celjska, celjski Romeo Friderik II. Celjski in poslednji iz dinastije celjskih knezov Ulrik II. Celjski.
»Poleg tega, da je bil celjski, je bil tudi zagorski in ortenburški grof, ban Slavonije in Hrvaške, tast in diplomatski zastopnik ter namestnik ogrskega kralja in knez nemškega cesarstva, kar ga je delalo še bolj močnega in pomembnega,« je med drugim o njegovi slavi povedala Vesna Golner, vodja projektov v društvu, k temu pa še dodala: »Herman si je ves čas prizadeval ustanoviti svojo, celjsko kneževino in pridobiti naziv državnega kneza. Pri teh prizadevanjih je bil zanj največja ovira njegov neposlušni sin Friderik II., ki se ni zmenil za očetovo častihlepje, in sicer s svojo prepovedano ljubeznijo do plemkinje nižjega stanu Veronike Deseniške. To nespodobno ljubezen svojega sina je Herman hotel preprečiti in končati, kar se je na tragičen način tudi zgodilo. Kljub temu ni dočakal časti naziva državnega kneza. Umrl je leta 1435, sta pa ta naziv leto pozneje pridobila njegov sin Friderik II. in vnuk Ulrik II.«
Na predstavitvi figure Hermana II. Celjskega, ki naj bi bil za tiste čase zelo visok (okrog 190 cm), je Ciril Hočevar pobliže predstavil svoje delo, še posebno izdelavo Hermana II., kar je bil še en izziv v njegovi kiparski karieri. Muzejske lutke v naravni velikosti je začel izdelovati po letu 1992, ko je dobil status samostojnega kulturnega delavca. »Velik izziv je narediti izrazno prepričljivo glavo lika. Predlagal sem, da Herman ne bi gledal naravnost, ampak na stran, kot da se obrača k mimoidočim, da bi vzpostavil stik z obiskovalcem, kar daje liku razgibanost in še večjo avtentičnost,« je poudaril avtor kipa. »Za model oblikovanja glave sem si sposodil fotografijo glave celjskega gledališkega igralca Igorja Sancina. Za oblikovanje roke, kar je bil tudi eden večjih izzivov, pa mi je na pomoč priskočil kar moj sosed iz Kaplje vasi, ki je dal svojo roko na razpolago za model že pri ustvarjanju Tita Valerija Klemensa. Sicer pa sem imel sosedsko pomoč tudi pri rokah Alme Karlin, seveda od ženske, da ne bo pomote, tako da so tudi Almine roke zelo avtentične.«
omembno nalogo je imel lasuljar ljubljanske opere Sašo Bele, ki je dal obrazu končno podobo s pravimi lasmi in brado.
»Herman je oblečen v tipično oblačilo z bogato tuniko, pokrivalo šemperon in bogat, s krznom obložen plašč. Obvezno ima meč, okrog vratu pa verigo viteškega zmajevega reda, ki ga je ustanovil kralj Sigismund Luksemburški, ki je s papežem Janezom XXIII. tudi sklical Konstanški koncil. Posebna je njegova drža telesa z napol stegnjeno desno roko, v kateri drži zlato cesarsko jabolko s križem in dragulji, stoji pa odločno in mogočno,« je še povedala Vesna Golner.
Izdelava vsake figure je velik finančni zalogaj za društvo, tako da je tempo izdelave doslej le ena na leto. Tempo si želijo pospešiti in dobiti prostore, kjer bo projekt lahko povsem zaživel in postal odmeven turistični produkt. Sredstva pridobivajo na različnih razpisih, s prostovoljnim delom pa jih še večkrat oplemenitijo, saj bi po ocenah ena takšna figura stala približno 10.000 evrov. Zaradi prostovoljnega dela stane bistveno manj. Za letos so, tudi zaradi leta evropske kulturne dediščine, prijavili figuro baročnega kiparja Ferdinanda Gala, njemu pa bo sledil lik literata in diplomata Antona Novačana in po vrsti tako naprej do uresničitve zadanega projekta.
Po izdelavi lutk ljudi, ki so nekoč delali v premogovniških rovih Šaleške doline in v naravni velikosti bogatijo Rudarski muzej pod zemljo v Velenju, se Ciril Hočevar zdaj že tretje leto ukvarja z izdelavo 30 lutk znanih Celjanov, ki so jih za ta nenavadni projekt izbrali v Turističnem in kulturnem društvu Celje.
Doslej je izdelal tri s seznama Celjska zgodba. Prva, ki je našla svoje mesto v Kvartni hiši, kjer je nekoč živela Sofija Hess, ljubezen Alfreda Nobela, je bila Alma Maksimilijana Karlin, celjska svetovna popotnica in pisateljica. Naslednja znamenita oseba, ki je nastala v Cirilovem ateljeju in sega najdlje v zgodovino, je Tit Valerij Klemens, nekdanji rimski senator in svetovalec cesarja Marka Avrelija. Lani in deloma še letos pa je oživel tretji, to je Herman II. Celjski, ki pooseblja enega od vrhuncev obdobja dinastije Celjskih. V prihodnjih letih se mu bodo med drugim pridružili še trojna kraljica Barbara Celjska, poljska kraljica Ana Celjska, celjski Romeo Friderik II. Celjski in poslednji iz dinastije celjskih knezov Ulrik II. Celjski.
10.000 evrov je vredna ena figura.
Herman je Igor
Kot je na predstavitvi kipa Hermana II. Celjskega v Kvartni hiši povedal predsednik Turističnega in kulturnega društva Celje Matija Colnar, so Hermana upodobili kot 50-letnika, torej na vrhuncu njegove moči, ko se je leta 1414 udeležil koncila v Konstanci v Nemčiji. Na tem srečanju je nosil cesarsko jabolko, kar je bila tisti čas velika čast in eden od Hermanovih največjih dosežkov. Herman II. Celjski v času svojega vladanja rodbine Celjskih dosegel skoraj vse titule in časti, po katerih je bilo v tedanjih razmerah moči mogoče poseči.»Poleg tega, da je bil celjski, je bil tudi zagorski in ortenburški grof, ban Slavonije in Hrvaške, tast in diplomatski zastopnik ter namestnik ogrskega kralja in knez nemškega cesarstva, kar ga je delalo še bolj močnega in pomembnega,« je med drugim o njegovi slavi povedala Vesna Golner, vodja projektov v društvu, k temu pa še dodala: »Herman si je ves čas prizadeval ustanoviti svojo, celjsko kneževino in pridobiti naziv državnega kneza. Pri teh prizadevanjih je bil zanj največja ovira njegov neposlušni sin Friderik II., ki se ni zmenil za očetovo častihlepje, in sicer s svojo prepovedano ljubeznijo do plemkinje nižjega stanu Veronike Deseniške. To nespodobno ljubezen svojega sina je Herman hotel preprečiti in končati, kar se je na tragičen način tudi zgodilo. Kljub temu ni dočakal časti naziva državnega kneza. Umrl je leta 1435, sta pa ta naziv leto pozneje pridobila njegov sin Friderik II. in vnuk Ulrik II.«
Za letos so prijavili figuro baročnega kiparja Ferdinanda Gala, sledil bo lik literata in diplomata Antona Novačana.
Na predstavitvi figure Hermana II. Celjskega, ki naj bi bil za tiste čase zelo visok (okrog 190 cm), je Ciril Hočevar pobliže predstavil svoje delo, še posebno izdelavo Hermana II., kar je bil še en izziv v njegovi kiparski karieri. Muzejske lutke v naravni velikosti je začel izdelovati po letu 1992, ko je dobil status samostojnega kulturnega delavca. »Velik izziv je narediti izrazno prepričljivo glavo lika. Predlagal sem, da Herman ne bi gledal naravnost, ampak na stran, kot da se obrača k mimoidočim, da bi vzpostavil stik z obiskovalcem, kar daje liku razgibanost in še večjo avtentičnost,« je poudaril avtor kipa. »Za model oblikovanja glave sem si sposodil fotografijo glave celjskega gledališkega igralca Igorja Sancina. Za oblikovanje roke, kar je bil tudi eden večjih izzivov, pa mi je na pomoč priskočil kar moj sosed iz Kaplje vasi, ki je dal svojo roko na razpolago za model že pri ustvarjanju Tita Valerija Klemensa. Sicer pa sem imel sosedsko pomoč tudi pri rokah Alme Karlin, seveda od ženske, da ne bo pomote, tako da so tudi Almine roke zelo avtentične.«
Velik izziv je narediti izrazno prepričljivo glavo, predlagal sem, da Herman ne bi gledal naravnost, ampak kot da se obrača k mimoidočim.
Ena figura na leto
Pri oblačenju in podobi Hermana II. Celjskega je sodelovalo več kot dvajset članov društva. Zasnova kostuma je pripadla Vesni Golner, vodja izdelave je bila Vlasta Zupančič, kostum z vsemi dodatki pa so izdelali v svoji lastni kostumski delavnici.omembno nalogo je imel lasuljar ljubljanske opere Sašo Bele, ki je dal obrazu končno podobo s pravimi lasmi in brado.
»Herman je oblečen v tipično oblačilo z bogato tuniko, pokrivalo šemperon in bogat, s krznom obložen plašč. Obvezno ima meč, okrog vratu pa verigo viteškega zmajevega reda, ki ga je ustanovil kralj Sigismund Luksemburški, ki je s papežem Janezom XXIII. tudi sklical Konstanški koncil. Posebna je njegova drža telesa z napol stegnjeno desno roko, v kateri drži zlato cesarsko jabolko s križem in dragulji, stoji pa odločno in mogočno,« je še povedala Vesna Golner.
Izdelava vsake figure je velik finančni zalogaj za društvo, tako da je tempo izdelave doslej le ena na leto. Tempo si želijo pospešiti in dobiti prostore, kjer bo projekt lahko povsem zaživel in postal odmeven turistični produkt. Sredstva pridobivajo na različnih razpisih, s prostovoljnim delom pa jih še večkrat oplemenitijo, saj bi po ocenah ena takšna figura stala približno 10.000 evrov. Zaradi prostovoljnega dela stane bistveno manj. Za letos so, tudi zaradi leta evropske kulturne dediščine, prijavili figuro baročnega kiparja Ferdinanda Gala, njemu pa bo sledil lik literata in diplomata Antona Novačana in po vrsti tako naprej do uresničitve zadanega projekta.