Triglavska jezera umirajo: objestneži povzročili pravo katastrofo

Že več kot dve desetletji traja umiranje Dvojnega jezera, to je petega in šestega Triglavskega jezera v osrčju zaščitenega območja Triglavskega narodnega parka (TNP). Stanje nekoč prelepega alpskega bisera se samo še poslabšuje. Namesto da bi občudovali dve bistri gorski očesci, planinci žalostno ostrmijo ob umazanih in mnogokrat smrdečih mlakužah z motno vodo, ki jo pogosto prekrivajo alge.

Znani alpinist in fotograf Stane Klemenc je že leta 2009 v javnost poslal žalostne posnetke jezera, ob tem pa opozoril: »Ob zadnjem obisku Triglavskih jezer sem bil šokiran nad žalostnim stanjem Dvojnega jezera. Alge so se razširile po obeh jezerih, rob je okoli celotnega jezera močno algast. Vse naokoli zaudarja – smrdi po gnilih algah.«

A propadanje naravne znamenitosti se je nadaljevalo. Med stroko in laično javnostjo so se ves ta čas kresala mnenja, kdo je največji krivec za umiranje jezera. Eni so prepričani, da so razlog ribe, ki tam nimajo kaj iskati, drugi menijo, da sta glavna onesnaževalca Koča pri Triglavskih jezerih in neurejeno odvajanje kanalizacije v jezero. Zgodilo pa se ni nič.

Pripeljali so jih s helikopterjem!

Po mnenju strokovnjakov in TNP planinska koča ni pomemben dejavnik pri izumiranju jezera, ampak so to bolj ribe – jezerske zlatovčice, ki so jih v jezero vnesli leta 1991 in so povzročile pravo katastrofo.

A kdo je v visokogorsko jezero naselil tujerodne ribe, ki tja ne spadajo? Odgovor je zavit v tančico skrivnosti in obstaja več različic. Od te, da so jih planinski šaljivci kar v nahrbtnikih prinesli do jezera in jih spustili, do različice, ki govori, da so jih pripeljali s helikopterjem. Od zanesljivega vira smo izvedeli, da slednje drži in da je šlo za nekakšen štos skupine ljudi, ki je v tistem času na različne načine pomagala pri oskrbovanju Koče pri Triglavskih jezerih s helikopterjem. Menda naj bi spustili okoli 20 zlatovčic. Pozneje se je v jezeru znašel še pisanec, ki je sicer vaba za zlatovčice.



Kot nam pove sekretar Ribiške zveze Slovenije Igor Miličić, nikakor ni šlo za dejanje ribičev ali kakšne določene ribiške družine, ampak gre za absolutno napačno ravnanje, ki je povzročilo pravo ekološko katastrofo. »To je prava tragedija, da so zlatovčice pojedle vse endemične organizme v Dvojnem jezeru,« je poudaril.

Stanje jezera vedno slabše

Potomke teh rib, ki so se neizmerno razmnožile in požrle ves naravni jezerski živelj, bodo letošnje poletje v okviru projekta TNP Vrh Julijcev začeli odstranjevati iz jezera. Poleg tega bodo poskusili zmanjšati negativne vplive planinske koče.

Kot so nam povedali, se stanje Dvojnega jezera v primerjavi od obdobja 2002–2013 še naprej poslabšuje, Dvojno jezero pa je že v tako slabem ekološkem stanju, da je že blizu meje, ko bi bilo sploh še možno uspešno vzpostaviti prvotno stanje. To so namreč pokazali rezultati raziskave iz leta 2019.



»V Javnem zavodu Triglavski narodni park se že najmanj dve desetletji zavedamo resnosti problematike in nujnosti potrebnih varstvenih ukrepov. Letošnje poletje je načrtovana prva faza intenzivnega izlova rib iz Dvojnega jezera, ki ga bo izvedel Zavod za ribištvo Slovenije. V poletni sezoni 2020 bo potekal intenziven izlov pisancev, v letih 2021 in 2022 pa tudi jezerske zlatovčice. V treh letih intenzivnega lova je utemeljeno pričakovati popolno odstranitev jezerske zlatovčice in pisanca iz Dvojnega jezera,« so nam razložili v TNP.

Biolog dr. Anton Brancelj nam razloži, kaj se je zgodilo z jezerom po vnosu tujerodnih rib. Po njegovem mnenju in glede na meritve, ki so jih izvajali, je bil namreč vpliv koče zanemarljiv. »Ribe niso naravne prebivalke v visokogorskih jezerih. Vodne živali v teh jezerih zato niso (bile) prilagojene na vnešene ribe in so jih te hitro in učinkovito iztrebile. S tem so močno spremenile ekološke razmere v jezerih, kar se kaže v povečani biomasi alg in posledično pomanjkanju kisika na dnu jezer, ko začnejo alge odmirati. Zooplankton (drobni rakci) in ličinke žuželk so se namreč hranili z algami in jih tako držale na kratko – kot to naredijo ovce na pašniku. Ko volkovi ovce pojedo, trava močno zraste – enako kot z zooplanktonom, ribami in algami. Zaradi gnitja biomase na dnu jezera je voda motna in slabo kakovostna. V globini se nabirajo dušikove spojine, občasno tudi že amoniak. Brez sanacije bi jezero še naprej propadalo, še zlasti bi se nabiralo organsko blato na dnu, kjer bi porabljalo vse več in več kisika.«